V Zagorici topničarji in župana pred kipom barona Jurija Vege
V Zagorici, rojstnem kraju barona Jurija Vege, so se danes spoštljivo spominjali 269-letnice rojstva tega matematičnega genija, izumitelja, astronoma in med drugim vojaškega strokovnjaka. Župana občin Dol pri Ljubljani in Moravče, Željko Savič in Milan Balažic, sta pred njegov doprsni kip položila venec. Obe sosednji občini sta si namreč Vegovo rojstvo 23. marca izbrali za občinski praznik. Ta dan pa so si za svoj praznik izbrali tudi topničarji slovenske vojske, kar je razlog, da so s sabo na hrib nad Dolskim pripeljali nekaj svoje oborožitve.
Vega je Slovencem, Evropi in svetu podaril logaritemske tablice, ki so bile dobri dve stoletji predhodnica današnjih računalnikov. Dijaki, študentje in znanstveniki jih še danes imenujejo matematična biblija. Vega je tistemu, ki bi takrat našel le eno napako v izračunu števil, obljubljal mošnjo cekinov, a te niso odkrili nikoli. Spoštljiv naslov barona ni pridobil za svoja matematična dela, ampak kot odličen in nepremagljiv poveljnik topničarjev proti Turkom, Francozom in Prusom.
Izumil je možnarje, s katerimi so lahko streljali bolj navpično, s čimer so dosegli daljši domet krogle in to je tudi razlog, da se vojaki po vsem svetu spoštljivo spominjajo njegovega imena. V njegov spomin so topničarji Slovenske vojske danes prispeli v Zagorico, kjer so pred spomenikom, ki je postavljen zraven Vegove rojstne hiše, izkazali čast temu vsestranskemu geniju.
S pomočjo učiteljev na pot slave
Z možnarji je takratni avstrijski domovini priboril številne zmage, a je država kot za stavo izgubljala vojne. Prvi je izračunal število Pi (3,14) na 140 decimalnih števil, izračunal dneve praznovanj velike noči do leta 2000 in se zavzemal za uvedbo enotnega merskega sistema. S svojim delom in življenjem – bil je član prostozidarske lože – si je nakopal številne sovražnike, ki so mu stregli po življenju.
Jurij Vega je postal slaven, ker je stal na ramenih velikanov, in slovi kot edini Slovenec, po katerem je poimenovan krater na Luni, in eden redkih, po katerih se imenuje tudi asteroid. Vse, kar je v življenju dosegel, je posledica njegovih odličnih učiteljev. Vega je postal izjemen topničar in inovator možnarjev zato, ker so ga ljubljanski jezuiti naučili temeljev vojaških in matematičnih ved. Vegovi pomembni učitelji so bili Gabrijel Gruber ter njegov pomočnik Jožef Maffei, Gregor Schottl in Bernard Ferdinand Erberg iz bližnje graščine v Dolu pri Ljubljani. Vsi ti možje so v njem opazili neizmeren intelektualni potencial in so fanta vsak na svojem področju tako izurili, da je v marsičem prekašal celo svoje učitelje.
Skrivnostna Vegova smrt
Zbranim je ob tej priložnosti spregovoril dober poznavalec Vegovega življenja in dela dr. Stanislav Južnič, ki je predstavil njegovo manj znano izumiteljsko poglavje s področja astronomije in med drugim spregovoril tudi o njegovi skrivnostni smrti. Vega je namreč v astronomskih in drugih računih prišel do spoznanja, da bi bilo dobro v takratni monarhiji in Evropi uvesti enoten merski sistem. Po Južničevem prepričanju pa so takrat merski sistem ponujali Francozi, Vegovi prostozidarski prijatelji, s katerimi se je dopisoval, toda Francija je bila takrat s Habsburško monarhijo oziroma avstrijsko monarhijo v vojni. Neprevidni Vega je ta francoski merski sistem hvalil celo v svojih knjigah, in to, je po mnenju dr. Južniča, eden od vzrokov, zakaj si je pridobil sovražnike.
»Legenda o tem, da bi ga usmrtil neki mlinar, je povsem iz trte izvita. Vega je bil namreč najvišji dunajski častnik, torej najpomembnejši mož artilerije. Atentat na takega človeka je približno enakovreden temu, če bi denimo Putin dal usmrtiti šefa Nata, ker da je on podminiral severni plinski tok. Tako visokega častnika ne more ubiti kar neki mlinar. Šlo je za dvorno zaroto. Ker pa je bila preiskava izključno vojaška, je zadeva ostala nekoliko skrivnostna. Še danes ne vemo, kako se je končala Vegova pot,« je sklenil dr. Južnič.
