V Sloveniji 88 novih okužb, na Hrvaškem 144

V članku povzemamo relevantne informacije o bolezni covid-19.
Fotografija: V Sloveniji je bilo potrejnih 88 novih okužb, število testiranj se je, glede na prejšnji teden, močno zmanjšalo. FOTO: Vincent West/Reuters
Odpri galerijo
V Sloveniji je bilo potrejnih 88 novih okužb, število testiranj se je, glede na prejšnji teden, močno zmanjšalo. FOTO: Vincent West/Reuters



16.28 Sviz poziva ministrico k reševanju problemov

Šolski sindikat Sviz je danes ministrico za izobraževanje Simono Kustec z dopisom pozval, naj s sindikatom začne pogovore o reševanju problemov v vzgoji in izobraževanju ter pogojih dela zaposlenih v zaostrenih okoliščinah epidemije. Vnaprej so jo opozorili na njihove ključne zahteve, ministričin odgovor pa pričakujejo najpozneje v tednu dni.

Ob tem so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ministrico opozorili, da se nezadovoljstvo zaposlenih v vrtcih in šolah - tako administrativno-računovodskega in tehničnega kadra, kot tudi pedagoškega osebja - približuje vrelišču, saj so z dodatnimi nalogami, ki jih terjajo prilagoditve, povezane s covidom-19, preobremenjeni že zdaj, ob predvidljivem večanju števila odrejenih karanten in bolniških odsotnosti pa dodatnih obremenitev dlje časa preprosto ne bodo zmogli.

Kot so zapisali, mora tehnično osebje večkrat dnevno razkuževati opremo in prostore vrtcev in šol, vrstijo se dodatna in temeljitejša čiščenja, organizacija priprav in delitev šolske prehrane je zapletena, obroki v kuhinjah se pripravljajo v polni zaščitni opremi in ob visokih temperaturah, potrebno je dežurstvo ob vhodih v zavode in izvaja se nadzor nad odhodi in prihodi učencev.

16.15 V UKC Maribor pokajo po šivih

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so obstoječe zmogljivosti za sprejem bolnikov z novim koronavirusom zapolnjene, vedno večji pritiski pa so tudi na tamkajšnji urgentni center. »Urgenca je bila že prej kronično kadrovsko podhranjena, zdaj poka po šivih,« je danes povedal zdravnik specialist urgentnega centra Gregor Prosen.

»Ne želim strašiti, vendar so pred nami meseci oziroma tedni, ko moramo resnično pametno in odgovorno ravnati in se držati ukrepov, če želimo omejiti val, ki prihaja, in omogočiti zdravstvu, šolstvu in vsem ostalim, da bodo delovali normalno,« je poudarila predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nina Gorišek Miksić.

Od sredine septembra je velik porast hospitaliziranih bolnikov zaradi težjega poteka koronavirusne bolezni. »Kapacitete, ki jih imamo na razpolago v UKC Maribor, so se že zapolnile in tako bolnike usmerjamo v druge covid bolnišnice,« je pojasnila.

Na covid oddelku so od julija zdravili 75 bolnikov z novim koronavirusom, starih od 25 do 95 let, povprečna starost je 68 let. Pet bolnikov je zaradi zapletov ob koronavirusni bolezni umrlo.

15.16 Madžarska skrajšala karanteno s 14 na deset dni

Madžarska oblast je skrajšala obvezno karanteno za potnike iz tujine s 14 na deset dni. Kot je pojasnil član kriznega štaba za boj proti novemu koronavirusu Robert Kiss, morajo tuji državljani pri tem pokazati tudi dovoljenje policije za vstop v državo. V zadnjih 24 urah so na Madžarskem odredili samoizolacijo 2062 osebam, od tega jih je 774 prišlo iz tujine, je povedal Kiss. Po njegovih navedbah je trenutno v domači karanteni 25.212 ljudi.

Na Madžarskem so v preteklem dnevu potrdili 633 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, zaradi covida-19 je umrlo osem bolnikov. V sosednji državi so od začetka izbruha novega koronavirusa potrdili 19.499 primerov okužbe, covid-19 je zahteval 694 žrtev. Trenutno imajo 14.246 aktivnih primerov.

14.35 Belgija bo omilila potovalne omejitve

Belgijska vlada od petka ne bo več prepovedovala potovanj v države in območja s slabo epidemiološko sliko, temveč jih bo samo še močno odsvetovala. Kot je pojasnil zunanji minister Philippe Goffin, želi Belgija s tem uskladiti svoj pristop z drugimi evropskimi državami. Države članice EU si namreč prizadevajo uskladiti potovalne omejitve med pandemijo.

Države Unije so ob začetku pandemije vsaka zase sprejemale ukrepe za zajezitev širjenja virusa, kar je povzročilo veliko zmedo. Evropska komisija je ta mesec predlagala ukrepe za tesnejše usklajevanje omejitev, med drugim uporabo istih podatkov in usklajevanje sporočanja novih ukrepov javnosti. O tem bodo danes razpravljali tudi ministri za zadeve EU.

Na belgijskem rdečem seznamu so trenutno Pariz, Dunaj, Bruselj, celinska Španija in Romunija kot tudi vse države zunaj EU in schengenskega območja. Potniki, ki prihajajo s teh območij, morajo v karanteno in opraviti test za novi koronavirus.

13.40 V Iranu rekordno število okužb po februarju

Z iranskega ministrstva za zdravje so sporočili, da so v zadnjih 24 urah potrdili 3712 okužb, kar ja najvišje število po februarju, ko je to državo kot eno izmed prvih hudo prizadel prvi val novega koronavirusa. Število potrjenih okužb doslej je že 429.193. 178 ljudi je v zadnjem dnevu zaradi virusa umrlo. Doslej je bil virus v tej bližnjevzhodni državi usoden za že skoraj 25.000 ljudi. 

Iran poleg virusa pestijo tudi ameriške sankcije. FOTO: Atta Kenare/AFP
Iran poleg virusa pestijo tudi ameriške sankcije. FOTO: Atta Kenare/AFP


13.25 ZZZS letos že z 80 milijoni evrov primanjkljaja

ZZZS je v osmih mesecih letošnjega leta posloval z 80 milijoni evrov primanjkljaja. Ta za okoli 48,4 milijona evrov presega načrtovanega, k temu pa so prispevali predvsem za 38 milijonov evrov manjši prihodki od načrtovanih v tem obdobju. ZZZS pri tem opozarja, da tekočega primanjkljaja zdravstvene blagajne ne bo mogel pokriti le iz lastnih virov. Razlog za razkorak med načrtovanim in realiziranim primanjkljajem so bistveno spremenjeni finančni pogoji poslovanja, ki so vplivali tako na prihodke kot na odhodke. Nižje prihodke Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripisuje upadu gospodarske aktivnosti in začasnim interventnim ukrepom na področju prispevkov, vezanih na omilitev posledic epidemije covida-19 na gospodarstvo, so sporočili po današnji seji upravnega odbora zavoda.

13.15 Med epidemijo več zanimanja za konopljo, manj za kokain

V Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami v letnem poročilu ugotavljajo, da je v Evropi vse večja dostopnost vseh vrst prepovedanih drog. Ob začetku epidemije covida-19 se je zmanjšalo zanimanje za kokain in MDMA, povečala pa se je uporaba konoplje. Tihotapljenje drog z letali se je zmanjšalo, po morju obseg ostaja enak. Poročilo se nanaša na lansko in deloma tudi na letošnje leto. V njem evropski center (EMCDDA) navaja, da je imela kriza zaradi epidemije covida-19 na začetku mešan učinek na vzorce uporabe drog. Najprej so se pokazali znaki upadanja zanimanja za snovi, ki se pogosto uporabljajo v družabnem okolju, kot sta, denimo, MDMA in kokain, očitno pa se je v nekaterih skupinah povečala uporaba drugih snovi (npr. konoplja, novi benzodiazepini).

Na začetku epidemije je bila dobava na lokalnih trgih drog prekinjena, kar je povzročilo pomanjkanje in dvig cen, a se to s sproščanjem protiepidemijskih ukrepov lahko spremeni, navajajo. Organizirane kriminalne skupine so namreč hitro prilagodile način delovanja, zlasti na maloprodajni ravni. Ker je bila ulična prodaja zaradi omejitev gibanja onemogočena, so uporabniki in preprodajalci drog začeli uporabljati darknet, platforme družbenih omrežij in storitve dostave paketov na dom. Povečala se je čistost kokaina in povečalo se je število ljudi, ki se prvič vključujejo v zdravljenje. Zasežene so bile največje količine kokaina doslej (181 ton). Tudi količina zaseženega heroina se je v EU močno povečala, med letoma 2017 in 2018 se je z zasežene 5,2 tone skoraj podvojila na 9,7 tone.

13.00 Evropska agencija za zdravila podpira uporabo deksametazona

Evropska agencija za zdravila (EMA) podpira deksametazon pri zdravljenju bolnikov s covidom-19, ki so na podporni terapiji s kisikom ali mehanski ventilaciji, so sporočili iz Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke. Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini Evropske agencije za zdravila (EMA) je po pregledu rezultatov dela kliničnega preskušanja Recovery, ki je vključeval kortikosteroidnega zdravila deksametazon pri zdravljenju bolnikov s covidom-19, zaključil, da se deksametazon lahko potencialno uporabi pri zdravljenju bolnikov, ki potrebujejo podporno terapijo s kisikom (od dodatka kisika do mehanske ventilacije). Na podlagi pregleda podatkov EMA podpira uporabo deksametazona pri odraslih in adolescentih (starejših od 12 let in težjih od 40 kilogramov), ki potrebujejo podporno zdravljenje s kisikom. Zdravilo se lahko jemlje oralno ali pa intravenozno prek injekcije ali infuzije. Priporočeni odmerek pri odraslih in adolescentih je šest miligramov enkrat dnevno do deset dni.

Podatki iz preskušanja Recovery kažejo, da je v 28 dnevih po začetku zdravljenja z deksametazonom umrlo 29 odstotkov bolnikov na mehanski ventilaciji, med tistimi bolniki, ki zdravila niso prejeli, jih je umrlo 41 odstotkov, kar pomeni 35-odstotno relativno zmanjšanje. Pri bolnikih, ki so jih zdravili z dodatkom kisika brez mehanske ventilacije, je bil delež umrlih 23-odstoten med tistimi, ki so prejemali deksametazon, in 26-odstoten med tistimi brez zdravila, kar pomeni 20-odstotno relativno zmanjšanje. Pri bolnikih, ki jih niso zdravili s kisikom ali mehansko ventilacijo, se po navedbah agencije ni zmanjšalo tveganje za smrt. Te podatke podpira dodatna meta-analiza, ki j je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je pregledala rezultate sedmih kliničnih preskušanj, ki so raziskovala uporabo kortikosteroidov pri zdravljenju bolnikov s covidom-19, so še zapisali.

12.15 V zadnjem tednu največ okužb od začetka pandemije

V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) opažajo, da je bilo v zadnjem tednu na svetu največ okužb z novim koronavirusom od začetka pandemije. V tednu, ki se je končal v ponedeljek, so jih potrdili skoraj dva milijona. WHO opozarja, da se pandemija po svetu pospešuje, čeprav se je število smrtnih žrtev covida-19 zmanjšalo. Po svetu so v zadnjih sedmih dneh potrdili rekordnih 1.998.897 novih okužb, kar je šest odstotkov več kot teden pred tem in največ v enem tednu od izbruha pandemije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Od izbruha virusa decembra lani na Kitajskem so doslej potrdili več kot 31 milijonov okužb, umrlo je skoraj 962.000 ljudi, kažejo podatki AFP na podlagi uradnih virov. Prejšnji teden so porast okužb zaznali v skoraj vseh regijah, največji porast – 11 oziroma deset odstotkov – pa so imeli v Evropi in obeh Amerikah. Samo v Afriki so poročali o 12-odsotnem zmanjšanju novih okužb glede na teden pred tem. Prejšnji teden je covid-19 zahteval deset odstotkov manj življenj kot teden pred tem – skupno okoli 37.700. Padec gre pripisati predvsem ameriški celini, ki je bila dolgo najbolj prizadeta regija, kjer so imeli 22 odstotkov manj smrtnih žrtev, in Afriki, kjer so zaznali 16-odstotni padec. V Severni in Južni Ameriki pa so prejšnji teden še vedno ugotovili polovico vseh novih okužb na svetu in 55 odstotkov vseh smrti zaradi covida-19. Upad števila smrti v regiji je povezan predvsem s padcem v Kolumbiji, Mehiki, Ekvadorju in Boliviji. Iz ZDA, v pandemiji najbolj prizadete države, in iz Brazilije, druge najbolj prizadete države na svetu, še vedno poročajo o največ smrtnih žrtvah. Prejšnji teden sta državi vsaka imeli več kot 5000 mrtvih. Iz Evrope, kjer se nekatere države soočajo z drugim valom epidemije, so prejšnji teden poročali o več kot 4000 smrtih, kar je 27 odstotkov več kot teden pred tem. V Evropi so prejšnji teden o največ novih okužbah poročali iz Francije, Rusije, Španije in Velike Britanije. O največjem relativnem porastu smrti zaradi covida-19 pa so poročali iz Madžarske in Danske, poroča AFP.

12.00 V Avstriji 645 novih okužb

V Avstriji so danes prvič potrdili manj aktivnih okužb z novim koronavirusom kot dan prej. Trenutno imajo v državi 8220 aktivnih primerov, kar je 155 manj kot dan prej. Hkrati so potrdili 645 novih okužb. Ponovno se je povečalo število bolnikov s covidom-19 v avstrijskih bolnišnicah. V treh zveznih deželah so sprejeli dodatne ukrepe. Od ponedeljka so v državi opravili 14.552 testov na okužbo z novim koronavirusom, skupno doslej že skoraj 1,5 milijona testov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V avstrijskih bolnišnicah se zdravi 264 bolnikov. Dodatno so v zadnjih 24 urah na običajne oddelke sprejeli 26 bolnikov s covidom-19 in na intenzivno nego osem novih bolnikov. Število bolnikov se je danes v primerjavi s ponedeljkom povečalo za slabih 12 odstotkov, in sicer s 67 na 75. V Avstriji je zaradi covida-19 doslej umrlo 771 ljudi, v zadnjem dnevu štirje. Skupno so okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 39.303 ljudeh. Danes so znova največ novih okužb potrdili na Dunaju, 205. Po 86 novih okužb so potrdili v Zgornji Avstriji in na avstrijskem Štajerskem, na Gradiščanskem 14 in na avstrijskem Koroškem 11. Najjužnejša avstrijska zvezna dežela ostaja edina z manj kot sto aktivnimi okužbami. So pa v treh avstrijskih zveznih deželah, Tirolska, Predarlsko in Solnograška, zaradi naraščanja števila okužb z novim koronavirusom sprejeli dodatne ukrepe. Lokali na zahodu Avstrije bodo morali odslej vrata zapreti ob 22. uri. Doslej so bili lahko odprti do ene ure. Ukrep bo začel veljati v petek, za zdaj za tri tedne.

10.30 V Sloveniji 88 novih okužb

V Sloveniji je bilo, ob 2335 opravljenih testiranjih, v zadnjem dnevu potrjenih 88 novih okužb s koronavirusom. Hospitaliziranih je 71 bolnikov, od tega jih 13 potrebuje intenzivno nego. Zaradi virusa ni v državi v zadnjem dnevu umrl nihče. 



10.15 Na Hrvaškem 144 novih okužb

V zadnjih 24 urah so na Hrvaškem potrdili 144 novih okužb s koronavirusom. Aktivnih okužb v državi je trenutno 1894, poroča index.hr. 278 bolnikov se zdravi v bolnišnici, izmed njih jih 24 potrebuje respirator. V zadnjem dnevu sta zaradi virusa umrli dve osebi.

9.40 V DSO v Rogaški Slatini novi okužbi

V Pegazovem domu starejših v Rogaški Slatini so v ponedeljek okužbo z novim koronavirusom potrdili pri še enem stanovalcu in eni zaposleni osebi. Tako je v domu okuženih 19 stanovalcev in šest zaposlenih, je danes za STA povedala direktorica doma Kristina Kampuš. Dejala je tudi, da šest stanovalcev ostaja na zdravljenju v bolnišnicah po Sloveniji, v rdeči coni doma, ki so jo uredili v kletnih prostorih, pa imajo trenutno nameščenih 13 okuženih oseb. Po besedah Kampuševe so stanovalci v domu izolirani v svojih sobah, nekateri pa so začasno premeščeni iz sob, kjer je bila potrjena okužba, v drugo sobo oziroma drugo skupino. V domu imajo 130 stanovalcev, od tega se dva že nekaj časa zdravita v bolnišnici, zaposlenih pa je 75 oseb.

7.20 Danes izplačilo nadomestil čakanja na delo

Zavod RS za zaposlovanje bo danes izplačal novo tranšo povračil nadomestil plač za čakanje na delo, in sicer v višini 2,17 milijona evrov. S tem bo skupni znesek izplačil za ta ukrep dosegel 280,8 milijona evrov. Izplačana bodo povračila za junij in julij. Prva povračila z naslova skrajšanega delovnika so preložena na oktober. Nakazana povračila so še vedno daleč od številk, ki jih je vlada prvotno predvidela za subvencioniranje čakanja na delo. V programu stabilnosti, ki ga je sprejela konec aprila in poslala evropski komisiji, je namreč samo ta ukrep ocenila na okoli 700 milijonov evrov. Na ministrstvu za delo so nato pojasnili, da nameravajo za ukrep čakanja na delo in ukrep skrajšanega delovnega časa iz evropske posojilne sheme Sure skupaj nameniti 700 milijonov evrov. Prva povračila nadomestil za skrajšani delovnik, ki jih je od junija do konca leta predvidel tretji protikoronski zakon, so bila sicer sprva predvidena za 9. september, nato pa preložena na oktober.

Shema čakanja na delo se s septembrom izteka. Podaljšal naj bi jo peti protikoronski zakon, ki je že v pripravi, vendar le za delodajalce s področja turizma, sejmov, industrije dogodkov in avtobusne prevoznike, ki jim bodo prihodki letos glede na lani upadli za več kot 30 odstotkov. Peti protikoronski zakon, ki ga socialni partnerji že usklajujejo, naj bi med drugim prinesel tudi dodatek za delo zaposlenih, ki so v neposrednem stiku z obolelimi s covidom-19, nadomestilo za starše mlajših otrok v karanteni in ponovno izplačilo temeljnega dohodka prizadetim samozaposlenim.

Protestnik opozarja na število smrti v ZDA in zanje krivi predsednika Donalda Trumpa. FOTO: Mario Tama/AFP
Protestnik opozarja na število smrti v ZDA in zanje krivi predsednika Donalda Trumpa. FOTO: Mario Tama/AFP


7.15 V ZDA že skoraj 200.000 smrtnih žrtev virusa

Število smrtnih žrtev covida-19 v ZDA je v ponedeljek po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa naraslo na 199.815, število okužb z novim koronavirusom pa na 6,8 milijona. Po podatkih drugih virov so številke še nekoliko višje. V New Yorku, ki je bil aprila najbolj prizadet in z več kot 33.000 mrtvimi ostaja na vrhu vseh zveznih držav ZDA, gredo sicer stvari še vedno na bolje, saj je bilo od 58.300 testov v ponedeljek manj kot odstotek pozitivnih. V bolnišnicah se zdravi 468 ljudi, umrla pa je ena oseba. 

7.05 Število okužb v Mehiki preseglo 700.000

Število potrjenih okužb z novim koronavirusom je v Mehiki v ponedeljek preseglo 700.000. Potrdili so 2917 novih okužb, skupno jih je tako že 700.580. Umrlo je 73.697 ljudi. Latinska Amerika je sicer najhuje prizadeta regija na svetu. Doslej so latinskoameriške države skupaj potrdile že okoli 8,7 milijona primerov okužbe in nekaj več kot 322.000 smrti, poroča Reuters

Kljub visokemu številu okužb v Mehiki potekajo množični protesti. FOTO: Pedro Pardo/AFP
Kljub visokemu številu okužb v Mehiki potekajo množični protesti. FOTO: Pedro Pardo/AFP


7.00 Ministrstvo za zdravje z zdravstvenimi domovi o organizaciji

Ministrstvo za zdravje danes organizira sestanek z direktorji zdravstvenih domov glede organizacije dela v časih obvladovanja novega koronavirusa. Ob naraščanju števila okuženih se veča pritisk na zdravstvo. Na primarno raven že nekaj časa letijo tudi očitki o nedosegljivosti družinskih zdravnikov, tudi za tiste s simptomi covida-19. Že nekaj tednov se vrstijo javna opozorila, da bolniki pogosto svojega zdravnika ne morejo priklicati, naj gre za sum na okužbo z novim koronavirusom ali pa za druge zdravstvene težave. Prejšnji teden je vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin kot nedopustno ocenil, da je težko priti do zdravnika, da te napoti na test. Tedaj je tudi napovedal, da če ne bo ukrepalo ministrstvo za zdravje, bo direktorje zdravstvenih domov sklicala vlada, da se poskrbi za dostopnost.

Preberite še:

Komentarji: