Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Varni smo, a to ni zagotovilo, da bomo tudi jutri

Varnostna kultura v Sloveniji se krepi, a se pomena varnosti prepogosto zavemo šele, ko jo izgubimo.
V povezanem svetu je varnostno okolje nepredvidljivo. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
V povezanem svetu je varnostno okolje nepredvidljivo. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
16. 10. 2019 | 06:00
16. 10. 2019 | 08:26
5:20
Ljubljana – Varnostni položaj v Sloveniji je objektivno takšen, da posameznikov ne sili, da bi si morali kupiti orožje za osebno obrambo, kot to trdijo nekatere civilne pobude, ocenjuje Iztok Prezelj, profesor na katedri za obramboslovje ljubljanske fakultete za družbene vede. Ker pa varnost ni le objektivna kategorija, tudi ocene varnosti vsebujejo razvpiti »ampak«, je pred današnjim dnevom nacionalne varnosti posvaril profesor.

Danes bodo v sklopu četrtega dneva nacionalne varnosti na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) pripravili okroglo mizo o zagotavljanju notranje varnosti v Sloveniji in izzivih, ki jih to postavlja pred državne, lokalne in zasebne organizacije.

Poleg vrste strokovnjakov, ki bodo predavali o različnih temah, bosta udeležence pozdravila minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in obrambni minister Karl Erjavec. Vrhunec dogodka, ki ga poleg FDV organizirata še Inštitut za varnostno kulturo in fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, bo podelitev priznanj za najboljšega policista, varnostnika, gasilca in vojaka v lanskem letu.



Varnost poleg objektivnih določajo tudi subjektivna merila. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Varnost poleg objektivnih določajo tudi subjektivna merila. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo

 

Pri varnosti ne štejejo le številke


Prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost na katedri za obramboslovje Iztok Prezelj poudarja, da kljub spremenjenim varnostnim razmeram v Evropi Slovenija po objektivnih merilih ostaja varna država. Ker pa je varnost objektivno-subjektivna kategorija, je zgolj zanašanje na številke in statistike premalo, da bi vse ljudi prepričalo, da so zares varni.

»Stopnja kriminalitete se pri nas ni občutno povečala, terorizem v najhujših oblikah nas je k sreči obšel, kriminal sicer imamo, vendar ne najhujših oblik, nimamo nikogar, ki se poskuša odcepiti in podobno. Lahko bi rekli, da smo srečni, da živimo v varni in mirni Sloveniji. Zdaj pa pride tisti zoprni ampak! Živimo v povezanem svetu; Dunaj, Berlin, Rim, Milano, celoten Balkan s Kosovom vred so tu, blizu, tudi Ukrajina je bližje, kot si mislimo. Varnostno okolje na tem območju je nepredvidljivo in tako kot marsikje drugje, se tudi pri nas razmere lahko v enem dnevu spremenijo,« opozarja Prezelj.


Kar je daleč, se zdi blizu


Vtis, da se vlada zaveda pomena varnosti in da se vsaj na papirju trudi izboljšati razmere na tem področju, je dobil tudi Andrej Kovačič z Inštituta za varnostno kulturo, ki je vodja programskega odbora dneva nacionalne varnosti.

»Sprejetje strategije nacionalne varnosti je prvi korak, s katerim država pokaže, da ji je nacionalna varnost pomembna, a potrebno bo še precej kadrovskih in finančnih korakov, da bi izboljšali pogoje za zagotavljanje varnosti državljanov tudi v prihodnje,« meni Kovačič.

Pred nekaj desetletji ljudje v Sloveniji niso bili takoj obveščeni o terorističnem napadu na drugem koncu sveta, zdaj v trenutku izvedo za vsak napad kjerkoli v svetu. Tako zgoščene negativne informacije ljudem dajejo lažen vtis, da se množica terorističnih napadov in kriminalnih dejanj dogaja tik pred našim pragom, zato je občutek ogroženosti pri delu javnosti mogoče razumeti.

Ne le nelegalne migracije, tudi revščina, povečevanje socialnih neenakosti, slabo delujoč zdravstveni sistem, slaba preskrba s hrano in vodo, vse to so lahko viri ogrožanja varnosti, ki jih vse prehitro spregledamo, pa lahko vplivajo na varnost v Sloveniji, opozarja Kovačič.


Organizirani kriminal in polarizacija družbe kot grožnja varnosti


 Iztok Prezelj. FOTO: Jure Eržen/Delo
 Iztok Prezelj. FOTO: Jure Eržen/Delo
Na vprašanje, kaj najbolj ogroža mir in varnost v Sloveniji, Prezelj brez prevelikega oklevanja na vrh lestvice varnostnih groženj v Sloveniji postavi organizirani kriminal. Povsem podcenjene in prezrte so po njegovi oceni kibernetske grožnje varnosti, o katerih se pogovarjamo premalo, glede na to, koliko kibernetskega kriminala in napadov se dogaja v našem okolju.


Sogovornik, ki v okviru svojega raziskovalnega dela proučuje tudi radikalizacijo v naši državi, svari pred še enim prezrtim tveganjem, ki ga za našo družbo predstavlja polarizacija v družbi. »Priča smo močni polarizaciji in ta se bo v prihodnje še poglabljala,« pravi Prezelj. Kot zadnji resen vir ogrožanja slovenske varnosti pa je izpostavil zaostrovanje vojaško-političnih odnosov med Zahodom in Rusijo, na te odnose kot majhna država Slovenija zelo težko vpliva, je pa že zaradi svoje lege precej verjetno, da bi se morebitno resno poslabšanje odnosov »zlomilo na naših hrbtih«.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine