Verbundovi tožniki vzdolž Drave že devet let čakajo na prvo sodbo
Nihče od osemdesetih tožnikov – med njimi niso le posamezniki, ampak so tudi lokalne skupnosti, podjetja, zavarovalnice in društva – tudi letos ne bo dočakal sodnega epiloga v sporu z avstrijsko energetsko družbo Verbund, ki naj bi po njihovem pred devetimi leti zakrivila uničujoče poplave v porečju reke Drave.
Leto, ki se izteka, je po mnenju celovškega odvetnika Franza Serajnika – ta zastopa največjo skupino oškodovancev – v posameznih primerih vendarle prineslo nekaj napredka. »Predvsem izvedenska mnenja, eno iz Nemčije, ki pritrjuje oškodovancem, in dopolnitve teh mnenj ter zaslišanje predstavnikov Verbunda,« je svetle točke dogajanja na treh slovenskih sodiščih, ki se ukvarjajo s to zadevo, na kratko povzel Serajnik.
Na vprašanje, zakaj zadeve na sodiščih ne napredujejo hitreje, odgovarja: »Verbund še vedno uporablja vsa sredstva zavlačevanja, sodni mlini pa na sicer velikem sodnem primeru meljejo zelo počasi«. Na mariborskem sodišču dolgotrajnost postopkov pripisujejo zapletenosti pri ugotavljanju temelja odškodninske odgovornosti. Gre namreč za ugotavljanje vzrokov, ki so nastali v Avstriji, in posledic, ki so bile v Sloveniji.
Celovški odvetnik Serajnik ne želi napovedovati, kaj se bo zgodilo prihodnje leto, pričakuje pa, da bo vsaj v enem, morda celo v dveh primerih izrečena sodba, ki bo pritrdila oškodovancem. Ti od Verbunda skupaj terjajo okoli 107 milijonov evrov odškodnin.
Za poravnave s figo v žepu
Tožniki so prepričani, da je Verbund poplave zakrivil z napačnim upravljanjem hidroelektrarn. Povzročil naj bi rušilni poplavni val, ki je prizadel celotno območje vzdolž Drave na slovenski strani. Nekaj škode je nastalo tudi v Avstriji, še največ v obmejni občini Labot (Lavamünd). Ta se je sicer tudi odločila za tožbo, a jo je spomladi leta 2018 umaknila in se s podjetjem poravnala. Občina Labot je takrat zanikala, da gre za odškodnino in pojasnila, da so od Verbunda dobili 1,9 milijona evrov za protipoplavne ukrepe. Predstavnik Verbunda je novembra letos na mariborskem sodišču potrdil nakazilo sredstev občini Labot. Po mnenju odvetnikov tožnikov je Verbund s tem plačilom posredno priznal krivdo, da je 5. novembra 2012 dvignil zapornice na hidroelektrarnah Edling in Annabrücke ter proti Sloveniji poslal 26 milijonov kubičnih metrov vode.
Slovenija bi morala že zdavnaj seči v žep za škodo, če bi Drava tekla proti Avstriji.
Marijana Cigala, dravograjska županja
Verbund se je v preteklosti poskušal poravnati tudi z drugimi tožniki, a Serajnik trdi, da nikoli ni šlo za resna pogajanja, temveč za zavlačevanje. Po njegovi oceni bo njihov odnos do tožnikov spremenila šele prva dobljena bitka na sodišču. Občina Vuzenica, ki se je odločila za skupinsko tožbo na sodišču v Celovcu, kjer jih zastopa odvetniška hiša Grilc Vouk, je zadnjo ponudbo Verbunda zavrnila, saj so bili tožnikom (gre za fizične osebe) pripravljeni plačati le tri odstotke škode.
Velika neznanka v tej zgodbi je država, ki je zaradi škode na državni infrastrukturi prav tako vložila tožbo proti Verbundu, a se postopek pred mariborskim sodiščem sploh še ni začel. Marca letos je imenovala novo delovno skupino za pogajanja s Verbundom, ki pa tako kot prejšnja ponavlja, da ne more dati nobenih informacij, ker pogajanja s Verbundom še potekajo. Dravograjska županja Marijana Cigala je že večkrat opozorila, da bi morala naša država Verbund ostreje prijeti: »Slovenija bi morala že zdavnaj seči v žep za škodo, če bi Drava tekla proti Avstriji«.
Ne glede na to, kako bo v tej zadevi ravnala država, bo Serajnikova odvetniška ekipa s svojimi tožniki vztrajala. »Nikakor ne mislimo popustiti ali celo opustiti iskanja pravice na sodišču,« je napovedal celovški odvetnik.
