Videoklici niti med epidemijo niso osvojili Slovencev
Uporabljala jih je le dobra polovica ljudi, starih od 16 do 74 let, medtem ko na Cipru in na Nizozemskem tovrstno komuniciranje očitno naravnost obožujejo.
Odpri galerijo
Na Cipru so se lani največ pogovarjali prek videoklicev. Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/Delo
Najnovejša raziskava Eurostata kaže, da smo Slovenci in Čehi lani, med epidemijo covida-19, med vsemi državami članicami EU najmanj uporabljali telefonske ali videoklice prek interneta. Takih je bila le dobra polovica ljudi, starih od 16 do 74 let, medtem ko na Cipru in na Nizozemskem tovrstno komuniciranje očitno naravnost obožujejo; v tej populaciji ga je uporabljalo 85 oziroma 83 odstotkov ljudi.
Za spoštovanje ukrepov socialnega distanciranja, ki v večini držav članic EU veljajo od marca 2020, so bili telefonski ali videoklici prek interneta ena od možnosti, da ljudje ostanejo povezani. V celotni EU je lani v zadnjih treh mesecih pred raziskavo prek interneta telefoniralo 60 odstotkov ljudi v starosti od 16 do 74 let. V primerjavi s predkoronskim obdobjem so se med vsemi internetnimi dejavnostmi najbolj povečali prav telefonski ali videoklici. Leta 2019 so je bilo v EU zabeleženih 52 odstotkov tovrstnih klicev, leta 2008 samo 17 odstotkov.
Sicer pa je internet v zadnjih letih, še posebej pa v koronavirusnem letu 2020, ob ukrepih omejevanja gibanja in socialnega distanciranja postajal vse pomembnejši, navaja Eurostat.
Leta 2020 je 87 odstotkov prebivalcev EU, starih od 16 do 74 let, poročalo, da je v zadnjih treh mesecih uporabljalo internet. Ta delež se je gibal od 70 odstotkov v Bolgariji do 99 odstotkov na Danskem. Uporaba interneta je z leti hitro naraščala – leta 2010 je bila 67-, leta 2015 že 78-odstotna.
Kar v 74 odstotkih se je internet lani uporabljal za pošiljanje in prejemanje elektronske pošte, v 69 odstotkih za iskanje informacij o blagu in storitvah, v 68 odstotkih za takojšnje sporočanje, v 65 odstotkih primerov so ljudje na internetu iskali spletne novice, v 60 odstotkih pa, kot že rečeno, telefonirali.
Večina ljudi je internet uporabljala tudi za bančništvo (57 odstotkov), za poslušanje glasbe (56 odstotkov), odzivanje na družbenih omrežjih (56 odstotkov) in iskanje zdravstvenih informacij (55 odstotkov).
Uporabo interneta med epidemijo so pod drobnogled vzeli tudi domači statistiki. Ugotovili so, da je v prvem četrtletju 2020 internet redno uporabljalo 87 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let; tri četrtine večkrat na dan. Kar 67 odstotkov jih je bilo aktivnih na spletnih omrežjih, 58 odstotkov jih je na internetu pridobivalo informacije o zdravju, 14 odstotkov jih je uporabljalo pametne gospodinjske aparate in digitalne asistente.
Po podatkih Sursa je bilo na spletnih družbenih omrežjih v prvem četrtletju lani aktivnih 67 odstotkov Slovencev, starih od 16 do 74 let, kar je 15 odstotkov več kot v 2019. Pošiljali so sporočila, objavljali fotografije na snapchatu, facebooku, instagramu, tiktoku. Programe, kot so viber, whatsapp, skype, messenger, snapchat, je za neposredno sporočanje in izmenjavo sporočil uporabljalo 60 odstotkov (v 2019: 49 odstotkov), 52 odstotkov jih je internet uporabljalo za telefoniranje ali videotelefoniranje.
V Sloveniji je po internetu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah 77 odstotkov oseb v starosti med 16. in 74. letom, 71 odstotkov ali skoraj desetino več kot leto prej jih je bralo spletne novice, spletne časopise ali spletne revije.
Kar 36 odstotkov Slovencev je po internetu gledalo različne televizijske programe v živo ali s časovnim zamikom in vsak tretji, star med 16 ter 74 let, je internet uporabljal tudi za izobraževanje; v 2019 je bilo takih 23 odstotkov.
Informacije, povezane z zdravjem, je na internetu v prvem četrtletju lani po podatkih Sursa iskalo 58 odstotkov naših prebivalcev med 16. in 74. letom – daleč največ tistih, starih od 25 do 34 let, in daleč najmanj oseb med 65. in 74. letom.
Narašča tudi število uporabnikov spletnih strani javnih ustanov (e-uprave), ki jih je lani uporabljalo 67 odstotkov populacije med 16. in 74. letom (v 2019: 53 odstotkov). V starosti med 16. in 24. letom je elektronske obrazce oddajalo 34 odstotkov oseb, najmanj, zgolj 11 odstotkov pa je bilo med njimi oseb v starosti od 65 do 74 let.
Tudi pametne naprave ali sisteme je pri nas že uporabljalo 63 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let.
Za spoštovanje ukrepov socialnega distanciranja, ki v večini držav članic EU veljajo od marca 2020, so bili telefonski ali videoklici prek interneta ena od možnosti, da ljudje ostanejo povezani. V celotni EU je lani v zadnjih treh mesecih pred raziskavo prek interneta telefoniralo 60 odstotkov ljudi v starosti od 16 do 74 let. V primerjavi s predkoronskim obdobjem so se med vsemi internetnimi dejavnostmi najbolj povečali prav telefonski ali videoklici. Leta 2019 so je bilo v EU zabeleženih 52 odstotkov tovrstnih klicev, leta 2008 samo 17 odstotkov.
Ostati povezan
Sicer pa je internet v zadnjih letih, še posebej pa v koronavirusnem letu 2020, ob ukrepih omejevanja gibanja in socialnega distanciranja postajal vse pomembnejši, navaja Eurostat.
Leta 2020 je 87 odstotkov prebivalcev EU, starih od 16 do 74 let, poročalo, da je v zadnjih treh mesecih uporabljalo internet. Ta delež se je gibal od 70 odstotkov v Bolgariji do 99 odstotkov na Danskem. Uporaba interneta je z leti hitro naraščala – leta 2010 je bila 67-, leta 2015 že 78-odstotna.
Kar v 74 odstotkih se je internet lani uporabljal za pošiljanje in prejemanje elektronske pošte, v 69 odstotkih za iskanje informacij o blagu in storitvah, v 68 odstotkih za takojšnje sporočanje, v 65 odstotkih primerov so ljudje na internetu iskali spletne novice, v 60 odstotkih pa, kot že rečeno, telefonirali.
Večina ljudi je internet uporabljala tudi za bančništvo (57 odstotkov), za poslušanje glasbe (56 odstotkov), odzivanje na družbenih omrežjih (56 odstotkov) in iskanje zdravstvenih informacij (55 odstotkov).
Pri Slovencih več izobraževanja po spletu
Uporabo interneta med epidemijo so pod drobnogled vzeli tudi domači statistiki. Ugotovili so, da je v prvem četrtletju 2020 internet redno uporabljalo 87 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let; tri četrtine večkrat na dan. Kar 67 odstotkov jih je bilo aktivnih na spletnih omrežjih, 58 odstotkov jih je na internetu pridobivalo informacije o zdravju, 14 odstotkov jih je uporabljalo pametne gospodinjske aparate in digitalne asistente.
Redni slovenski uporabniki interneta po starostnih skupinah. FOTO: Surs
Po podatkih Sursa je bilo na spletnih družbenih omrežjih v prvem četrtletju lani aktivnih 67 odstotkov Slovencev, starih od 16 do 74 let, kar je 15 odstotkov več kot v 2019. Pošiljali so sporočila, objavljali fotografije na snapchatu, facebooku, instagramu, tiktoku. Programe, kot so viber, whatsapp, skype, messenger, snapchat, je za neposredno sporočanje in izmenjavo sporočil uporabljalo 60 odstotkov (v 2019: 49 odstotkov), 52 odstotkov jih je internet uporabljalo za telefoniranje ali videotelefoniranje.
V Sloveniji je po internetu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah 77 odstotkov oseb v starosti med 16. in 74. letom, 71 odstotkov ali skoraj desetino več kot leto prej jih je bralo spletne novice, spletne časopise ali spletne revije.
Kar 36 odstotkov Slovencev je po internetu gledalo različne televizijske programe v živo ali s časovnim zamikom in vsak tretji, star med 16 ter 74 let, je internet uporabljal tudi za izobraževanje; v 2019 je bilo takih 23 odstotkov.
Pri e-obrazcih še šepamo
Informacije, povezane z zdravjem, je na internetu v prvem četrtletju lani po podatkih Sursa iskalo 58 odstotkov naših prebivalcev med 16. in 74. letom – daleč največ tistih, starih od 25 do 34 let, in daleč najmanj oseb med 65. in 74. letom.
Narašča tudi število uporabnikov spletnih strani javnih ustanov (e-uprave), ki jih je lani uporabljalo 67 odstotkov populacije med 16. in 74. letom (v 2019: 53 odstotkov). V starosti med 16. in 24. letom je elektronske obrazce oddajalo 34 odstotkov oseb, najmanj, zgolj 11 odstotkov pa je bilo med njimi oseb v starosti od 65 do 74 let.
Slovenski uporabniki pametnih naprav v starosti od 16 do 74 let. FOTO: Surs
Tudi pametne naprave ali sisteme je pri nas že uporabljalo 63 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let.
