Vila Pohorje: V prvem nadstropju hotel, v drugem hostel

Podjetje Kompani je obnovilo 120 let staro hišo v središču Slovenj Gradca in ohranilo vso zgodovinsko vrednost objekta.
Fotografija: Zunanjost objekta so investitorji obnovili po smernicah zavoda za varstvo kulturne dediščine. Fotografije arhiv Vile Pohorje
Odpri galerijo
Zunanjost objekta so investitorji obnovili po smernicah zavoda za varstvo kulturne dediščine. Fotografije arhiv Vile Pohorje

Propadajoči hotel Pohorje na privlačni lokaciji ob severnem vstopu v staro mestno jedro Slovenj Gradca je po večletni agoniji pred pol leta zasijal v novi stari podobi, ki že navdušuje domačine in goste od drugod. Poimenovali so ga Vila Pohorje. V prvem nadstropju je hotel, v drugem hostel, tako kot nekoč pa se ponaša z razkošnim vrtom, ki so ga lastniki pokrili s pohorskim granitom. Pri obnovi so poleg kamna stavili še na les.

Od mariborske družbe za upravljanje nepremičnin Colonia sta okoli 120 let staro stavbo leta 2017 kupila zasebnika, Matjaž Javornik, lastnik podjetja Kompani, in Zdravko Šturbaj. Hotel je bil zadnjih deset let zaprt, le v delu pritličja je deloval bistro. »Obnova je bila izredno zahtevna. Zaradi dotrajanosti objekta je bilo veliko nepredvidenih del,« pravi Eva Javornik. Njen sin Gregor pojasni, da so popolnoma prenovili tako notranjost kot zunanjost stavbe, pri čemer so morali upoštevati strokovne smernice zavoda za varstvo kulturne dediščine in ohraniti vso zgodovinsko vrednost objekta.

Družina Javornik je pri obnovi tudi sicer poskušala ohraniti čim več starinskih elementov in materialov. Na podstrešju, ki so ga preuredili v hostel, so ohranili lesene dele več kot sto let starega macesnovega ostrešja, na katerih so ponekod še opazne sledi velikega mestnega požara iz leta 1903, v katerem je delno pogorela gostilna Zum Sandwirth v lasti Johana in Marije Schuller.

Foto arhiv KPM
Foto arhiv KPM


Zakonca sta gostilno, ki so jo obiskovali furmani s kočijami in konji, obnovila in razširila na zdajšnje gabarite ter jo poimenovala Hotel Sandwirth-Schuller. Upokojeni profesor zgodovine Jože Potočnik je zapisal, da je bil to za tisti čas luksuzen hotel, saj je imel kavarno, restavracijo, dvorano za druženje, velik ograjen vrt, celo biljard in kegljišče ter 23 sončnih sob. V novem traktu poslopja so bili gostom na voljo tekoča hladna in topla voda, stranišča na izplakovanje, v sobah pa centralno ogrevanje in električna razsvetljava.

Schullerjeva sta po obnovi hiše v stavbi imela lastno mesarijo, mlekarno in prekajevalnico mesa. Gostom sta ponujala preprosto, domačo hrano. Njuno premoženje je bilo leta 1945 nacionalizirano, hiša je leta 1959 postala Gostišče Pohorje. To je slovelo po dobrih malicah. Pod okriljem podjetja Kompas Hoteli so ga v osemdesetih prenovili in preimenovali v Kompas hotel Pohorje. Lastniki, turistično-poslovni sistem Kompas, so ga leta 1990 prodali, kar je vodilo v njegov propad. Leta 1996 so ga z denacionalizacijo vrnili dedičem družine Schuller, ti pa so hišo prodali. Pred prodajo podjetju Kompani je bila v lasti družbe Colonia.
 

Ponudba za vse generacije


Obnovljena Vila Pohorje s površino 1450 kvadratnih metrov, v pritličnem delu združuje ljudi ob hrani in pijači. Ponudbo so prilagodili različnim generacijam, saj si želijo, da bi se pri njih dobro počutili vsi. V dveh nadstropjih je 65 ležišč.
V prvem nadstropju so sobe in suite, opremljene z najnovejšimi materiali, ki ustrezajo visokim standardom bivanja in omogočajo vzdrževanje čistoče na visoki ravni. Pozabili niso niti na invalide, saj so eno sobo namenili prav njim. Najbolj razkošne so suite s površino trideset kvadratnih metrov, razdeljene na dnevni in spalnični del. Zasnovali so jih z željo, da ugodijo zahtevnejšim gostom. V hostlu v drugem nadstropju se gostje lahko družijo v skupnem prostoru z manjšo kuhinjo, na voljo pa so jim tudi televizor, brezplačna uporaba wifija in uporaba skupnih računalnikov.
 

Pazila sta na vsako opeko


Matjaž Javornik je z ekipo sodelavcev sam poskrbel za strojne in električne inštalacije, ki so njegova osnovna poslovna dejavnost. Sami so opravili tudi veliko drugega dela. Matjaž in Grega, oče in sin, sta pri rušenju notranjosti pazila na vsako opeko, očistila sta jih, shranila in kasneje uporabila v dekorativne namene pri urejanju notranjosti. Pri opremljanju prostorov je piko na i z likovnimi elementi dodala hči Zala, po izobrazbi akademska glasbenica.

Kavarna je že v pol leta postala družabno stičišče različnih generacij.
Kavarna je že v pol leta postala družabno stičišče različnih generacij.


Za goste, ki prihajajo in obujajo nostalgične spomine na druženje v prenovljenem hotelu, ki je ohranil ime, skrbi ekipa osemnajstih sodelavcev. Izbrali so jih skrbno in pravočasno, saj se zavedajo, da ni dovolj le dobra energija objekta, ki jih je kljub klavrnemu stanju hiše ob nakupu prepričala v naložbo, ampak tudi strokovni, zadovoljni, predani in zaupanja vredni zaposleni.

Javornikovi so jim ves čas v pomoč, tudi Matjaž, ki se, če mu obveznosti dopuščajo, rad prelevi v picopeka. »Za zdaj vsi delamo vse,« pravijo Javornikovi, ki stavijo na poslovne goste, družine, kolesarje, pohodnike, obiskovalce kulturnih prireditev, pa tudi na športnike na pripravah, ki jih je od zgodnje pomladi do pozne jeseni v mestu res veliko.

Kavarna je že v pol leta postala družabno stičišče različnih generacij.
Kavarna je že v pol leta postala družabno stičišče različnih generacij.


Pri načrtovanju prostorske ureditve notranjosti jim je pomagal arhitekt Aleš Rupreht, drugo so opravili sami. Tako je bilo tudi pri sestavljanju gostinske ponudbe. Oprli so se na tradicijo, jedilnike pa sestavili z mislijo na vse generacije. Šest mesecev po odprtju Javornikovi pravijo, da je vse tako, kot so si želeli in pričakovali. »Kaj vse nam ne povedo gostje. O tem, kako je bilo, ko so bili mladi, pa o prvih ljubezenskih srečanjih, ki so se zgodila prav tukaj ... Veliko izvemo,« pravi Eva.

Vila Pohorje je odlično izhodišče za ogled znamenitosti v mestu in okolici, med drugim za sprehod po mestnem obzidju, ki velja za najvišje srednjeveško obzidje na Slovenskem. Ponekod je visoko celo štiri metre. Zanimivo je, da lahko ostanke zidu gostje občudujejo tudi na hodniku v pritličju hotela, saj je obzidje nekoč potekalo na polovici hotelske stavbe.
Z odprtjem prenovljene oranžno-rumene hiše dela še niso povsem končana. Investitorji bi radi urediti vinsko klet, prav tako načrtujejo, da bo na priljubljenem letnem vrtu ob toplih večerih donela glasba.

Komentarji: