Ljubljana – Vladna stran je dopoldne s predstavniki treh občinskih združenj podpisala pismo o nameri, ki povprečnino za prihodnje leto določa z 573,5 evra, kar je najvišji dogovorjeni znesek doslej.
Njihov dogovor hkrati vključuje, da bodo ustanovili posebno delovno skupino, ki bo v roku pol leta pripravila zakonske spremembe v smeri znižanja stroškov občinam ter preverili učinke dogovora o zvišanju plač, ki ga bodo vladni pogajalci sklenili s predstavniki sindikatov javnega sektorja. To zadnje župane še posebej skrbi.
Prav tako bodo iskali rešitve za povečanje fleksibilnosti, namenskosti in poenostavitve črpanja investicijskih sredstev.
Višina povprečnine
2019: 573,5 €
2018: 551 €
2017: 530 €
Dogovor je v vladnem imenu podpisal finančni minister
Andrej Bertoncelj, v občinskem pa predsedniki skupnosti občin
Branko Ledinek, združenja občin
Robert Smrdelj in združenja mestnih občin
Matej Arčon. Vsi trije so podprli željo premiera
Marjana Šarca po združenju vseh treh organizacij v eno samo.
Povprečnina so sredstva na občana, ki jih občine od države dobijo za izvajanje svojih zakonskih nalog.
»Občine niso sindikati, so lokalna veja oblasti. Pogosto se je, zaradi težkih pogajanj o višini povprečnine, nanje gledalo le kot na problem,« je dejal premier in nekdanji kamniški župan. Občine so po njegovih besedah nosilke razvoja svojih teritorijev, in čeprav se pri izvajanju svojih nalog še tako trudijo, jih država pogosto ovira z neživljenjskimi predpisi.
Občinski apetiti bistveno višji
Čeprav so predstavniki občin s »solidnim« kompromisom zadovoljni, opozarjajo na neskladje med dogovorjenim zneskom in dejanskimi stroški. »Znesek 573 evrov je za dobrih 20 evrov višji od letošnje povprečnine, vendar je za 35 evrov manjši, kot so predvideni stroški za prihodnje leto,« je razočaran Smrdelj. Tudi Šarec je omenil, da so bila pričakovanja lokalnih skupnosti višja, vendar so razumeli splošno finančno sliko, Arčon je napovedal, da bodo občine tudi pri sebi iskale poti k racionalizaciji stroškov.
Še na sestanku med skupnostjo občin in finančnim ministrstvom 10. oktobra je bilo za občinske predstavnike nesprejemljiva znesek v višini 572 evrov, ki je bila za vlado najvišja možna vrednost, danes so na le 1,5 evra višji znesek pristali.
Kmalu nova zakonodaja in obdavčitev nepremičnin

Od leve proti desni: Matej Arčon, Marjan Šarec, Andrej Bertoncelj, Rudi Medved, Branko Ledinek in Robert Smrdelj. FOTO: Blaž Samec/Delo
Podpisa se je udeležil še minister za javno upravo
Rudi Medved, ki je dejal, da so občine sedaj v bistveno podrejenem položaju, zato je treba prevetriti zakonodajo s področja lokalne samouprave.
Zlasti na način, da ne bi konec vsakega leta barantali o višini povprečnine, ampak bo njena določitev potekala po avtomatizmu, je napovedal minister. Šarec je med drugim napovedal, da bo zakonodajo v prihodnje bolj upoštevala značilnosti posameznih občin, od prenaseljenosti do števila kilometrov cest.
Medtem je finančni minister napovedal spremembo
zakona o davku na nepremičnine, od katerega se bo ves denar stekal k občinam. To naj bi udejanjili že leta 2020.
V igri ponovno ideja o uvedbi pokrajin
Občinski in vladni predstavniki so se dotaknili še uvedbe pokrajin. Premier je poudaril, da je njihova ureditev zapisana v ustavi, zato jo je treba izpeljati. Pred tem bodo potrebni referendumi in kompromis o njihovem številu. Pred leti je bilo govora o štirinajstih pokrajinah, za Šarca pa je maksimum pri osmih, je povedal.
Ledinek pa je potarnal, da se decentralizacija in zmanjšanje razlik med regijami ne udejanjajo, ampak se razlike med centrom in periferijo celo povečujejo.
Za občine problematično subvencioniranje najemnin
Komisija državnega sveta je včeraj o predlaganem zakonu o socialno varstvenih prejemkih, ki ga bodo poslanci sprejeli v petek, dejala, da občinam prinaša za nekaj manj kot 900.000 evrov finančnih posledic. Povečale so bodo njihove obveznosti pri subvencioniranju najemnin, plačilu socialno varstvenih storitev in družinskih pomočnikov. Na to opozarjajo tudi občinska združenja, zlasti združenje občin, ki izpostavlja nesprejemljivost dodatnih obremenitev, ki jih vlada pri svojem računanju povprečnine za leto 2019 ni upoštevala.
Komentarji