Vojska ni dobila dodatnih pooblastih za varovanje meje
Odbor državnega zbora za obrambo ni potrdil aktivacije 37.a člena, ki bi vojski dodelil dodatna pooblastila.
Odpri galerijo
Vojska pri nadzoru meje sicer sodeluje že sedaj. FOTO: Tadej Regent/Delo
Odbor DZ za obrambo na današnji seji ni potrdil vladnega predloga aktivacije 37.a člena zakona o obrambi, ki bi Slovenski vojski dodelil dodatna pooblastila pri varovanju državne meje. Ob podpori koalicije in SNS ter nasprotovanju opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB namreč predlog ni prejel zadostne dvotretjinske večine.
Aktivacijo dodatnih pooblastil vojski je predlagala policija, v razpravo DZ pa ga je posredovala vlada. Po predlogu bi vojaki, ki s policisti z omejenimi pooblastili sicer že sodelujejo pri varovanju meje, dodatno imeli možnost opozarjanja, napotovanja, začasnega omejevanja gibanja in sodelovanja pri obvladovanju skupin in množic.
Prednosti takšnega ukrepa je na današnji seji pojasnjeval notranji minister Aleš Hojs. Sodelovanje vojske in policije na meji je ocenil kot dobro, škoda pa se mu zdi, da pripadniki Slovenske vojske policiji ne morejo pomagati tako, kot bi jim lahko. S predlogom so obenem po ministrovih besedah sledili opozorilom nekaterih opozicijskih strank in točno opredelili območja, na katerih bi vojska ta pooblastila izvajala.
Predstavnik policije Peter Skerbiš je dodal, da se policija kljub številnim razpisom še vedno sooča s kadrovskim primanjkljajem. Ob dodatnih nalogah, ki jih prednje postavlja epidemija novega koronavirusa, pa se ubada tudi z vedno težjimi pogoji odkrivanja nezakonitih prehodov meje, je dodal. Za učinkovito varovanje meje bi morala biti tudi vloga vojakov po njegovih besedah aktivnejša.
Podobno je ocenil tudi Boštjan Šefic iz urada predsednika republike Boruta Pahorja. Kot je dejal, Pahor podpira aktiviranje dodatnih pooblastil vojski s ciljem okrepitve nadzora na meji ter izboljšanja stanja na mejnem območju in v celotni državi.
V poslanskih skupinah stališč, ki so jih podali že pred današnjo sejo, niso spreminjali. Poslanec Levice Primož Siter je med drugim ocenil, da sta poslanstvi vojske in policije tako različni, da bi bilo napačno iskati skupne imenovalce. Gre za zgodovinsko vzpostavljeno razmejitev in bolj kot je bila oblast avtokratska, bolj je vojsko uporabljala za ohranjanje svojega položaja, je opozoril.
Nataša Sukič iz Levice je tudi opozorila, da se omenjeni člen aktivira le ob izjemnem primeru, česar pa v tem trenutku ne vidi. Vprašala je, čemu sploh obsežna razprava, če je že vnaprej jasno, da predlog sklepa ne bo dobil zadostne podpore.
Da se je dosedanje sodelovanje vojske in policije izkazalo kot zelo učinkovito in da o tem pričajo tudi podatki o prijetih migrantih in tihotapcih, je dodal Rudi Medved iz LMŠ. Je pa med drugim ministra povprašal po resničnosti namigov, da naj bi ministrstvo skušalo ob morebitni zavrnitvi predloga za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi rešitev doseči s spremembami zakona o nadzoru državne meje. Podobno je zanimalo tudi njegovega poslanskega kolega Nika Prebila.
Po besedah Maše Kociper iz SAB o tem vprašanju niti v njihovi poslanski skupini niso bili povsem enakega mnenja. Je pa izvršni odbor stranke v torek predlogu odrekel podporo, pri čemer je po njenem mnenju pretehtalo predvsem nezaupanje vladi.
Da za trenutne varnostne razmere zadošča 37. člen zakona o obrambi in da aktivacija dodatnih pooblastil ni potrebna, pa je ocenil Samo Bevk iz SD.
Na drugi strani so predlog zagovarjali v koaliciji in SNS. Marijan Pojbič iz SDS je poudaril, da je namen aktivacije dodatnih pooblastil vojski zaščita lastnega naroda. Andrej Černigoj (NSi) in Franci Kepa (SDS) sta izpostavljala tudi podporo županov in prebivalcev obmejnih občin. Monika Gregorčič iz SMC pa verjame, da bi vojska svojo nalogo tudi ob dodelitvi dodatnih pooblastil izpeljala korektno in profesionalno. Branko Grims iz SDS je dodal, da je varnost ena in nedeljiva, je poudaril, da mejo s pomočjo vojske varujejo tudi v Italiji in Avstriji.
V zvezi z zastavljenimi vprašanji v razpravi je minister Hojs sicer pojasnil, da želi v zakon o varovanju državne meje zgolj prenesti dikcijo iz schengenskega zakonika, ki opredeljuje, da nazor državne meje opravljajo državni uradniki.
V zvezi s statistiko prehodov meje pa je pojasnil, da v 20 letih z izjemo leta 2015 niso našteli toliko nezakonitih prehodov meje kot lani in letos. Letos so sicer številke za spoznanje nižje kot lani, vendar pa je pri tem treba upoštevati, da so bile meje dva meseca in pol zaradi pandemije praktično zaprte.
Pojasnila niso prepričala potrebne večine članic in članov odbora. Za predlagani sklep je glasovalo deset, proti pa šest članov 17-članskega odbora za obrambo. Za njegovo potrditev sta torej zmanjkala dva glasova.
Aktivacijo dodatnih pooblastil vojski je predlagala policija, v razpravo DZ pa ga je posredovala vlada. Po predlogu bi vojaki, ki s policisti z omejenimi pooblastili sicer že sodelujejo pri varovanju meje, dodatno imeli možnost opozarjanja, napotovanja, začasnega omejevanja gibanja in sodelovanja pri obvladovanju skupin in množic.
Prednosti takšnega ukrepa je na današnji seji pojasnjeval notranji minister Aleš Hojs. Sodelovanje vojske in policije na meji je ocenil kot dobro, škoda pa se mu zdi, da pripadniki Slovenske vojske policiji ne morejo pomagati tako, kot bi jim lahko. S predlogom so obenem po ministrovih besedah sledili opozorilom nekaterih opozicijskih strank in točno opredelili območja, na katerih bi vojska ta pooblastila izvajala.
Predstavnik policije Peter Skerbiš je dodal, da se policija kljub številnim razpisom še vedno sooča s kadrovskim primanjkljajem. Ob dodatnih nalogah, ki jih prednje postavlja epidemija novega koronavirusa, pa se ubada tudi z vedno težjimi pogoji odkrivanja nezakonitih prehodov meje, je dodal. Za učinkovito varovanje meje bi morala biti tudi vloga vojakov po njegovih besedah aktivnejša.
Podobno je ocenil tudi Boštjan Šefic iz urada predsednika republike Boruta Pahorja. Kot je dejal, Pahor podpira aktiviranje dodatnih pooblastil vojski s ciljem okrepitve nadzora na meji ter izboljšanja stanja na mejnem območju in v celotni državi.
Opozicija proti
V poslanskih skupinah stališč, ki so jih podali že pred današnjo sejo, niso spreminjali. Poslanec Levice Primož Siter je med drugim ocenil, da sta poslanstvi vojske in policije tako različni, da bi bilo napačno iskati skupne imenovalce. Gre za zgodovinsko vzpostavljeno razmejitev in bolj kot je bila oblast avtokratska, bolj je vojsko uporabljala za ohranjanje svojega položaja, je opozoril.
Nataša Sukič iz Levice je tudi opozorila, da se omenjeni člen aktivira le ob izjemnem primeru, česar pa v tem trenutku ne vidi. Vprašala je, čemu sploh obsežna razprava, če je že vnaprej jasno, da predlog sklepa ne bo dobil zadostne podpore.
Da se je dosedanje sodelovanje vojske in policije izkazalo kot zelo učinkovito in da o tem pričajo tudi podatki o prijetih migrantih in tihotapcih, je dodal Rudi Medved iz LMŠ. Je pa med drugim ministra povprašal po resničnosti namigov, da naj bi ministrstvo skušalo ob morebitni zavrnitvi predloga za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi rešitev doseči s spremembami zakona o nadzoru državne meje. Podobno je zanimalo tudi njegovega poslanskega kolega Nika Prebila.
Po besedah Maše Kociper iz SAB o tem vprašanju niti v njihovi poslanski skupini niso bili povsem enakega mnenja. Je pa izvršni odbor stranke v torek predlogu odrekel podporo, pri čemer je po njenem mnenju pretehtalo predvsem nezaupanje vladi.
Da za trenutne varnostne razmere zadošča 37. člen zakona o obrambi in da aktivacija dodatnih pooblastil ni potrebna, pa je ocenil Samo Bevk iz SD.
Koalicija za
Na drugi strani so predlog zagovarjali v koaliciji in SNS. Marijan Pojbič iz SDS je poudaril, da je namen aktivacije dodatnih pooblastil vojski zaščita lastnega naroda. Andrej Černigoj (NSi) in Franci Kepa (SDS) sta izpostavljala tudi podporo županov in prebivalcev obmejnih občin. Monika Gregorčič iz SMC pa verjame, da bi vojska svojo nalogo tudi ob dodelitvi dodatnih pooblastil izpeljala korektno in profesionalno. Branko Grims iz SDS je dodal, da je varnost ena in nedeljiva, je poudaril, da mejo s pomočjo vojske varujejo tudi v Italiji in Avstriji.
Vojska in policija skupaj nadzorujeta južno mejo. FOTO: Tomi Lombar/Delo
V zvezi z zastavljenimi vprašanji v razpravi je minister Hojs sicer pojasnil, da želi v zakon o varovanju državne meje zgolj prenesti dikcijo iz schengenskega zakonika, ki opredeljuje, da nazor državne meje opravljajo državni uradniki.
V zvezi s statistiko prehodov meje pa je pojasnil, da v 20 letih z izjemo leta 2015 niso našteli toliko nezakonitih prehodov meje kot lani in letos. Letos so sicer številke za spoznanje nižje kot lani, vendar pa je pri tem treba upoštevati, da so bile meje dva meseca in pol zaradi pandemije praktično zaprte.
Pojasnila niso prepričala potrebne večine članic in članov odbora. Za predlagani sklep je glasovalo deset, proti pa šest članov 17-članskega odbora za obrambo. Za njegovo potrditev sta torej zmanjkala dva glasova.
