Umik z naslovnic časopisov in umiritev retorike, mladi ne zgolj okrasje
Po včerajšnji zmagi Roberta Goloba oziroma njegovega Gibanja Svoboda se od nove vlade pričakuje, da se čim prej loti dela. Golob je včeraj dejal, da jo bodo poskušali sestaviti v rekordnem času in da se bo v torek že začel dogovarjati z morebitnimi koalicijskimi partnericami.
Dolgoletni slovenski diplomat Božo Cerar od prihodnje vlade pričakuje nadaljevanja aktivne zunanje politike in poudarja, da so pred Slovenijo na tem področju vse prej kot lahka leta. Med glavnimi izzivi in nalogami je naštel vojno v Ukrajini, aktivno gospodarsko diplomacijo in kandidaturo Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu ZN. V večini držav, tudi v Sloveniji, je zunanja politika kljub določenim razlikam stvar kontinuitete. Slovenska zunanja politika je tako v pretežni meri determinirana s članstvom v EU in Natu, je dejal Cerar, med drugim nekdanji veleposlanik v ZDA. Med ostalimi stalnicami, ki bodo po njegovem prepričanju tudi stalnice nove vlade, vidi še priseganje na dobre sosedske odnose in pomoč državam z območja bivše Jugoslavije pri približevanju evroatlantskim organizacijam.
Glede delovanja trenutne vlade je izpostavil visok nivo odnosov s sosedami, svoje obveze, vključno z zvezo Nato, smo po njegovem prepričanju začeli jemati resno, odnosi z ZDA pa so se vrnili na stare tirnice. Zlasti pa je kot pozitivno ocenil veliko aktivnost na zunanjepolitičnem področju. »Glas Slovenije se je slišal, Slovenija je dajala pobude, predloge, ni je bilo strah posegati v razprave ob sprejemanju odločitev v različnih formatih in organih,« je dejal. »Ocenjujem, da bi bilo dobro, da bi ta aktivnost na zunanjepolitičnem področju veljala tudi za prihodnjo vlado,« je dodal.
Relativna zmagovalka volitev, Gibanje Svoboda, je sicer glede zunanje politike precej nepopisan list, je dejal. Prihaja pa njen vodja Robert Golob z obmejnega območja in se zaveda pomena odnosov s sosedami, kot gospodarstvenik pa je vpet v mednarodne gospodarske povezave; tudi podpredsednici Marti Kos zunanjepolitično področje ni tuje, je menil. Vidi tudi določene težave, saj da so med morebitnimi prihodnjimi koalicijski partnerji tudi taki, ki niso najbolj naklonjeni dobrim odnosom z ZDA, izpostavil je še odnos Levice do ZDA in Nata. Pred Slovenijo so po njegovih besedah vse prej kot lahka leta. Kot prvega izmed izzivov je navedel vojno v Ukrajini in zdi se mu, da bo sprejemanje odločitev v zvezi s tem za prihodnjo vladajočo koalicijo nekakšna preizkušnja.
Na Gospodarski zbornici Slovenije verjamejo, da se bo zelo hitro izoblikovala stabilna, trdna koalicija, ki bo zagotovila pogoje za prehod v socialno-ekološko tržno naravnano gospodarstvo. To je edino zagotovilo za doseganje trajnostne gospodarske rasti v luči vseh strukturnih, pa tudi geopolitičnih izzivov, hkrati pa prispeva k dvigu blagostanja naših državljanov in državljank,« pravi generalni direktor GZS Aleš Cantarutti.
Od koalicije, ki se bo izoblikovala, GZS pričakuje posluh za gospodarstvo in vključitev opredeljenih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v koalicijsko pogodbo. Pri tem lahko kot nabor vsebinskih izboljšav predlaga ukrepe iz Horizontov prihodnosti. Gre za strateški dokument za razvojni preboj Slovenije, ki ga je GZS oblikovala skupaj z več kot 130 vodilnimi slovenskimi gospodarstveniki in zajema več kot 150 konkretnih ukrepov, da bi Sloveniji hitreje uspel razvojni prehod in bi naše gospodarstvo postalo bolj konkurenčno.
Prihodnji razvoj Slovenije, kot pravi Cantarutti, GZS vidi v luči zelenega prehoda, digitalizacije in avtomatizacije, e-mobilnosti ter trdne vpetosti v mednarodne verige vrednosti, ki se zaradi aktualnih varnostnih izzivov preoblikujejo. Zato med ključnimi pogoji razvojnega preboja navaja izobraževanje kadrov, vlaganja v raziskave in razvoj, stabilne vire financiranja in tesnejši socialni dialog. To so, kot dodaja, teme, ki jih mora nagovoriti in zanje najti rešitve nova koalicija.
Mladi želijo biti ključen partner vlade
V Mladinskem svetu Slovenije od nove vlade pričakujejo, da bodo mladi ne le slišani, temveč tudi upoštevani pri oblikovanju državnih politik. Med ključnimi nalogami, ki se jih mora nujno lotiti nova vlada na področju mladih, izpostavljajo reševanje stanovanjske problematike in problematike prekarnega dela mladih ter skrb za duševno zdravje mladih.
V Mladinskem svetu Slovenije čestitajo vsem strankam, ki so se na nedeljskih volitvah uspele uvrstiti v DZ, nestrpno čakajo tudi na uradne podatke o volilni udeležbi v starostni skupini od 18 do 30 let. Prepričani so namreč, da je tudi v tej starostni skupini letošnja volilna udeležba višja od preteklih volitev in da bo potrdila, da se vedno več mladih zanima za politiko in jo razume, so zapisali. Od nove vlade pričakujejo, da bo začela sistematično reševati »težko situacijo, v kateri se je znašla mladina«. Mladi namreč ne želijo biti le »okrasje za medije«, temveč ključen partner pri oblikovanju državnih politik.
Glede stanovanjske problematike mladih opozarjajo, da je ta v zadnjem obdobju prerasla vse okvire razumnega in se iz velikih mest preselila tudi v manjše kraje, denimo na Koroškem in v zgornjem Posočju. Od vlade zato pričakujejo, da bo zagotovila dovolj visoko število neprofitnih stanovanj in omogočila reševanje stanovanjskega problema v ruralnih delih, na primer v obliki pomoči pri gradnji in obnovi. »Vlada bo morala zagristi tudi v kislo jabolko ter pričeti reševati problem več kot 170.000 praznih in bivalno primernih nepremičnin v Sloveniji ter se lotiti spodbujanja medgeneracijskega sobivanja,« so opozorili.
Problematika prekarnega dela mladih je v Sloveniji veliko višja od povprečja v EU, vendar je raziskava Mladina 2020 pokazala, da si mladi večinoma ne želijo fleksibilnih oblik dela, temveč varne zaposlitve, ki bi jim omogočile ustvarjanje doma in po možnosti tudi družine. Med težavami pa izpostavljajo tudi duševne stiske mladih. Kot opozarjajo, se danes trikrat več mladih kot leta 2010 počuti osamljene, dvakrat več jih pogosto občuti stres, kar četrtina študentov pa je po raziskavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje že razmišljala o samomoru.
»Slovenija medtem še vedno nima sistemskih rešitev za pravočasno in učinkovito psihološko oz. psihoterapevtsko pomoč mladim, zato bomo do naslednje vlade pristopili z zahtevo po zakonski ureditvi ter regulaciji zdravstvene pomoči, kot tudi izboljšanju preventivne dejavnosti,« so še opozorili.
Predstavniki Inštituta 8. Marec so danes v DZ vložili okoli 10.000 podpisov podpore zakonu za odpravo škodljivih ukrepov vlade. Od nove vlade pričakujejo, da bo sprejem tega predloga, ki so ga pripravili v civilni družbi, njena prva poteza, takoj za tem pa naj se »lotijo RTVS in tega kar se dogaja tam«, je dejala direktorica inštituta Nika Kovač. Članica programskega odbora inštituta Kristina Kranjc je pojasnila, da so pripravili enajst zakonskih sprememb, ki odpravljajo zakone uvedene v minulem mandatu. Med drugim njihov predlog onemogoča vstop podjetja Uber v Slovenijo, naravovarstvenim organizacijam omogoča varovanje interesov narave, policiji pa omogoča avtonomno in od politike neodvisno delovanje.
V Gibanju Svoboda, ki je relativna zmagovalka volitev, so inštitutu zagotovili, da bodo zakon v DZ podprli. »Zelo nas veseli, da se ne bodo cel mandat ukvarjali s slabimi posledicami prejšnjega,« je izpostavila članica programskega odbora inštituta Tija Jakič. Ob tem upa, da se bo sodelovanje med parlamentarnimi strankami in civilno družbo nadaljevalo. Skupno naj bi v podporo predlogu zakona na upravnih enotah zbrali kar 15.000 podpisov, so inštitutu sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Za vložitev predloga novele in začetek zakonodajnega postopka je sicer potrebnih 5000 podpisov.
Umik z naslovnic časopisov in umiritev retorike
Nova vlada naj se manj pojavlja na naslovnicah mednarodnih časnikov, umiri retoriko in jo uskladi z dejanskimi dejanji, vodi naj zmerno proevropsko politiko ter naj bo dovolj zrela, da bo znala nadaljevati to, kar je prejšnja vlada delala dobro, npr. v odnosih s Hrvaško, meni politični analitik Marko Lovec s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Na vprašanje, kaj pričakuje od nove vlade, je Lovec najprej izpostavil dvoje: »Da se Slovenija ne bo več pojavljala na naslovnicah mednarodnih časopisov ali vsaj v veliko manjši meri« ter »da bo retoriko uskladila z dejanskimi dejanji v zunanji politiki«. »V zadnjih dveh letih smo videli veliko močne, agresivne retorike, ki se je tudi pogosto spreminjala, dejanja pa ji niso vedno sledila,« je spomnil.
Kot primer je izpostavil Ukrajino, glede katere pričakuje in verjame, »da se bo zmanjšala pojavnost naših predstavnikov v mednarodnih medijih«, hkrati pa »se bo zgodil nek premislek, ali ne moremo na humanitarnem, gospodarskem področju pomagati bolj, mogoče tudi z vojaškimi sredstvi«. Nekatere poteze prejšnje vlade velja nadaljevati, ocenjuje Lovec in dodaja, da »ne bi bilo nič narobe«, če bi na primer Robert Golob kot prihodnji premier v kratkem obiskal Kijev ali vsaj vrnil veleposlanika Slovenije nazaj v Kijev, kot je to storilo že več držav. Politolog sicer pričakuje, da se bodo nekatere stvari, ki so bile pod dosedanjo vlado dobre, nadaljevale, kar bo po njegovem "odraz neke zrelosti" nove vlade.
Pri tem je posebej izpostavil odnose s Hrvaško, natančneje dogovarjanje o meji oziroma iskanje rešitev v Piranskem zalivu, kjer »so šle stvari v pravo smer in bi bilo škoda, če jih ne bi nadaljevali«. »Zelo prav bi bilo, da se išče rešitev, ki je v duhu arbitražnega sporazuma, lahko pa se imenuje kako drugače oziroma se išče kakšne alternativne možnosti glede soupravljanja Piranskega zaliva,« je dejal in spomnil, da so dogovori prišli že daleč in da je morda potreben le še dogovor o ribolovnih kvotah, ki bo dober za vse strani. »V vsakem primeru je treba imeti v mislih interese in potrebe običajnih ljudi, ki živijo na obeh straneh meje. Vsaka zgodba z risanjem meje je povzročila veliko slabe volje v času prejšnjih levosredinskih vlad in upam, da bo ta vlada bolj pametna,« je poudaril.
Še ena dobra stvar politike vlade Janeza Janše je bilo intenzivno sodelovanje z drugimi državami v regiji, npr. z višegrajskimi državami in Avstrijo, s katerimi si delimo številne interese, smo povezani preko infrastrukture in obstajajo možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja, na področju energetike, na ravni EU.
A kot je opozoril, »tu govorimo o sodelovanju med državami in ne nujno o sodelovanju z določenimi političnimi režimi«. »Jasno je treba potegniti črto, kaj je še sprejemljivo za EU in kaj ne,« je dejal in menil, da je treba jasno povedati, da nekatere stvari, ki jih počne režim madžarskega premierja Viktorja Orbana, niso to, kar bi si želeli v EU. Pričakuje, da bo nova vlada to tudi naredila. Glede EU Lovec pričakuje predvsem zmerno in proevropsko politiko. Izziv nove vlade bo sicer tudi, da vzpostavi vezi s sorodnimi strankami v drugih evropskih državah in s politično skupino, ki ji bo pripadala, verjetno skupino liberalcev (Renew).
Kam z mediji?
Generalna direktorica CD Uršula Cetinski od novega ministra ali ministrice za kulturo pričakuje oblikovanje štiriletnega akcijskega načrta z jasnimi kulturnopolitičnimi cilji, ki naj bi ga v javno razpravo predložili v obdobju stotih dni po nastopu funkcije. Akcijski načrt naj bi tudi napovedal časovnico za sprejetje pomembnih zakonov.
»Čas po volitvah je priložnost za razmislek, ali je primerno, da mediji sodijo pod okrilje MK, ali pa bi jih prenesli na Ministrstvo za gospodarstvo, in sicer po vzoru tistih držav, ki trdijo, da se pri odločanju o medijih tako zagotavlja večja ideološka nevtralnost, medtem ko MK sodeluje pri sofinanciranju deficitarnih kulturnih vsebin,« je včeraj povedala za Delo.
S sprejetjem pomembnih zakonov, kot je na primer o muzejih in scenski umetnosti, bi se lahko razrešila marsikatera zagata, pa tudi reforma zakona o o uresničevanju javnega interesa za kulturo, je v odzivu na nedeljske parlamentarne volitve še ocenila generalna direktorica Cankarjevega doma, ki je tudi predsednica nacionalnega sveta za kulturo.
V vrstah zdravstvene nege pričakujejo sprejetje standardov in normativov
V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Zbornici zdravstvene in babiške nege od nove vlade med drugim pričakujejo sprejetje kadrovskih standardov in normativov za področje zdravstvene nege in babištva. V sindikatu pričakujejo tudi nadaljevanje pogajanj za odpravo plačnih nesorazmerij v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.
Ob tem so dodali, da kot poklicna skupina z največjim deležem zaposlenih v zdravstvu, ki za bolnike skrbijo vse dni v tednu, tudi ponoči, pričakujejo vključitev zdravstvene in babiške nege v vse ravni načrtovanja in odločanja o razvoju zdravstvenega sistema, ne zgolj v »izvedbene aktivnosti«.
V sindikatu zdravstva in socialnega varstva od nove vlade pričakujejo tudi vzpostavitev normalnega socialnega dialoga. Takoj, ko se bo vlada formirala, od nje pričakujejo, da bo s sindikati nadaljevala pogajanja za odpravo nesorazmerij pri vrednotenju med posameznimi delovnimi mesti in poklicnimi skupinami v skladu z dogovorom o nujnih ukrepih na področju plač v omenjeni dejavnosti. Od vlade pričakujejo še prevrednotenje plačnih razredov v dejavnosti na način, da bo najnižji plačni razred na ravni minimalne plače.
Upoštevanje stroke
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh ocenjuje, da Slovenijo v bližnji prihodnosti čakajo zahtevne razmere. Sestava novega DZ po njegovem mnenju nakazuje, da bi se lahko oblikovala močna in široka koalicija, ki se bo učinkovito lotila tudi največjih izzivov. Pričakuje boljši dialog, na področju znanosti pa umik političnih posegov v ARRS.
Od nove vlade Anderluh pričakuje tudi drugačen način sprejemanja odločitev, ki bo temeljila na strokovnih izhodiščih in upoštevanju stroke. »Pričakujemo, da se bo politika umaknila iz strokovnih teles. Na področju znanosti pričakujemo umik političnih posegov v Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS (ARRS),« je povedal. Za učinkovito naslavljanje razvojnih izzivov, vključno z zelenim prehodom, predlaga vzpostavitev ministrstva za razvoj, ki naj poveže resorje visokega šolstva, znanosti, tehnologij, inovacij in digitalizacije.
Poudaril je, da se mora na področju znanosti kratkoročno pozornost takoj nameniti sprejemu podzakonskih aktov v povezavi z novim zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Čim prej naj se tudi naslovijo ustrezne plače v raziskovalni dejavnosti, na primer mlajših raziskovalk in raziskovalcev ter administrativnega osebja na javnih raziskovalnih zavodih, ki so glede na ostale skupine močno podcenjene. »Srednjeročno in dolgoročno naj se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi sodelovanja med univerzami, javnimi raziskovalnimi zavodi in gospodarstvom. Poskrbi naj se tudi za investicije v raziskovalno infrastrukturo, nove stavbe, prenove stavb in raziskovalno opremo večje vrednosti,« je še dodal Anderluh.
