Vrata sobe za pisanje odprta
Nov prostor (so)dela in srečavanja v Šiški
Odpri galerijo
Vodnikova domačija rada gosti pisatelje, na fotografiji večer z Dragom Jančarjem.
FOTO: Tomi Lombar
V četrtek ob 18. uri bodo v Vodnikovi domačiji v Šiški odprli sobo za pisanje. Pripravili so skupen prostor, ki bo na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik.
Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, nato pa bo to prostor medgeneracijskega srečevanja.
Projekt Forget Heritage že tretje leto poteka v sedmih srednjeevropskih državah, v katerih želi deset partnerjev spodbuditi ponovno rabo stavb kulturne dediščine z vsebinami iz kulturnih in kreativnih industrij. Modeli upravljanja teh stavb upoštevajo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter k dejavnemu vključevanju in povezovanju vabijo različne skupnosti, od lokalnih prebivalcev do različnih ustvarjalnih in življenjskostilskih skupnosti. Vodnikova domačija, ki jo upravlja inštitut Divja misel, je primer tovrstne dobre prakse, ko stavbna kulturna dediščina zaživi novo kulturno življenje in postane pomemben medgeneracijski povezovalec bližnje in širše okolice.
Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, nato pa bo to prostor medgeneracijskega srečevanja.
Projekt Forget Heritage že tretje leto poteka v sedmih srednjeevropskih državah, v katerih želi deset partnerjev spodbuditi ponovno rabo stavb kulturne dediščine z vsebinami iz kulturnih in kreativnih industrij. Modeli upravljanja teh stavb upoštevajo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter k dejavnemu vključevanju in povezovanju vabijo različne skupnosti, od lokalnih prebivalcev do različnih ustvarjalnih in življenjskostilskih skupnosti. Vodnikova domačija, ki jo upravlja inštitut Divja misel, je primer tovrstne dobre prakse, ko stavbna kulturna dediščina zaživi novo kulturno življenje in postane pomemben medgeneracijski povezovalec bližnje in širše okolice.
