Vse se začne in konča pri denarju in ljudeh

Načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alan Geder o svojih vizijah in možnih rešitvah kroničnih težav.
Fotografija: Alan Geder vodi vojsko, ki jo pestita hud kadrovski in finančni primanjkljaj. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Alan Geder vodi vojsko, ki jo pestita hud kadrovski in finančni primanjkljaj. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – Zaveze države zvezi Nato bi morali ob podpisu tudi finančno podpreti, če ne želimo v mednarodni skupnosti izgubljati verodostojnosti, opozarja načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alan Geder.

Ladja Triglav v petek odpluje na misijo za štiri mesece in ni dobro opremljena, kaj se dogaja?

Temu ne bi rekel težava. Kadrovske težave imamo v celotni vojski, predvsem med specialisti, kamor sodijo mornarji. Za zdaj niso takšne, da ne bi mogli sestaviti posadke ladje. Ta je usposobljena in pripravljena na odhod. Ladja gre na humanitarno operacijo in topa, ki res ne deluje, na tej operaciji niti ne potrebuje. Ima ustrezno opremo za odvračanje neposrednih groženj, sicer pa deluje na operaciji v sodelovanju z drugimi članicami zavezništva.

Sirija je na robu tretje svetovne vojne, tam so naši zavezniki. Ali imamo ljudi, ki bi lahko šli z zavezniki tja, če politika tako odloči?

Upam, da nismo pred tretjo svetovno vojno in da te ne bo. Slovenska vojska ima določene sile pripravljene, imamo pa velik kadrovski primanjkljaj in primanjkljaj v materialno-tehničnih sredstvih. Udeležba na kakršnikoli novi operaciji bi bila otežena in bi pomenila, da bi morali zmanjšati druge operacije.

Vpoklicali ste rezervno sestavo, kakšen je odziv?

Odziv je več kot 70-odstoten in poteka v skladu z načrti. Mobilizacijsko usposabljanje je opravljeno, s posamezniki smo se dogovorili, kdo je lahko brez večjih posledic odsoten od doma in iz službe in kako dolgo. Zdaj sledi vpoklic za različna obdobja, od enega do šest mesecev. Za čas, ko so v vojski, so plačani, tako kot bi bil plačan profesionalec na tej formacijski dolžnosti.

Test bojne pripravljenosti CREVAL je dvignil precej prahu, kako veste, da boste tokrat opravili izpit?

Opravili smo analizo naše ocene in pripravili nov načrt usposabljanja, ki smo ga začeli izvajati. Ob trdem delu vseh vpletenih bi lahko bili pripravljeni za ponovno opravljanje testa konec junija in to smo že sporočili v Nato. Skoraj prepričan sem, da bomo takrat test tudi opravili. Zdaj smo enoto popolnili z ljudmi in tehniko do maksimuma. To smo lahko naredili tako, da smo »kanibalizirali« preostalo vojsko in izpraznili druge enote. Vojakov ne angažiramo z drugimi nalogami, ko se pripravljajo na CREVAL.

Junija vojakov ne bo zeblo.

Res je. Se mi pa zdi, da če ocenjevanje cele bataljonske bojne skupine, ko je tisoč in več mož na terenu, zreduciramo na čevlje in na to, da je nekoga zeblo v noge, to pomeni banaliziranje in odvračanje pozornosti od pomembnih vprašanj.

Na daljši rok težav s kadri ne boste odpravili z gasilskimi ukrepi. Pojavlja se ideja o ponovni uvedbi naborništva, kaj menite o njej?

Takšna odločitev je v rokah politike. Sam sem velik zagovornik profesionalne vojske, odločitev za profesionalizacijo je bila dobra, vendar je nismo izpeljali do konca. Če bo odločitev za naborništvo, jo bo vojska sprejela in izpeljala. Poudarjam pa, da v sodobnem času brez dela profesionalne vojske ne gre, naborna vojska bi bila dodatna obremenitev, ki prinaša dodatne stroške.

Z naborniško vojsko res dobimo veliko ljudi, izgube v masovnih vojskah so na operacijah vedno zelo velike, Slovenija pa si kaj takega ne more privoščiti. V vsaki vojni gre vsaka krsta skozi parlament.

Je prah, ki se je dvignil v zadnjem času in škodil ugledu vojske, politiko spodbudil, da dá več sredstev vojski?

V demokratični državi moramo odprto govoriti o vsem, tudi o težavah, ki jih ima Slovenska vojska. Zavedali smo se, da bo to tudi okrnilo ugled vojske. Obenem pa smo vedeli, da bomo ustvarili okolje, kjer se bodo naši politični gospodarji, ki o tem odločajo, malo zamislili. Upam, da smo to dosegli. Menim, da je politični položaj zdaj ugoden, o tem se vsi pogovarjamo, to je začetek sprememb na bolje.

Bataljonska bojna skupina se pogosto označuje kot enota, ki služi Natu. Ali to drži in ali ne bi Natu ponudili česa drugega?

Bataljonski bojni skupini sta steber nacionalne obrambe. Natu ne obljubljamo ničesar, česar sami ne potrebujemo za nacionalno obrambo. Enote za nacionalno obrambo gradimo tako, da se bodo lahko vklopile v Natovo strukturo sil. To je dobro, ker v Natovo strukturo zastarelo opremljenih sil ne moremo dati. S staro opremo bi imeli prevelike žrtve v primeru spopada.

Zaveze zvezi Nato bi država morala tudi finančno podpreti, če ne želimo izgubljati verodostojnosti pred svojimi mednarodnimi partnerji.

Levica snuje referendum proti 1,2 milijarde evrov za vojsko, kaj pravite o tem?

Ta sredstva, ki bi jih dobili v desetih letih, so za posodobitev nujna. Brez modernizacije vojske, kakršno si ta država želi in zasluži, ne bo.

Slovenska vojska se udeležuje tudi operacij v baltskih državah, kar jezi Ruse; kje je naš fokus?

Ostajamo osredotočeni na Zahodni Balkan, to se zlahka vidi po številu vojakov na posamični operaciji. Nato vzpostavlja žarišče na vzhodnem krilu, tam prispevamo svoje sile. Če vemo, da imamo na operacijah 350 ljudi, od tega od 250 do 260 na Kosovu in v Bosni in Hercegovini, 50 pa na vzhodnih mejah Nata, se jasno vidi, kam smo osredotočeni.

V BiH vlada revščina, nadzor nad kriminalom in terorizmom je šibak. Kako varne se vi počutite v okolju, ki je tri ure vožnje od BiH?

Občutek varnosti je subjektiven, več ko veš, manj varnega se počutiš. Portugalec vidi grožnjo drugje kot nekdo v baltskih državah. Sosedje Balkana spet vidimo tveganja drugje. Slovenija je razmeroma varna država, ni pa tako varna, kot je bila nekoč. Evropa je varna, ni pa tako varna, kot je bila. Slovenci v Natu in EU zagovarjamo, da operacija v BiH ostane izvršna. To pomeni, da zavezništvo lahko vojaško posreduje, če se položaj v državi zaostri. V BiH je mir, ki je krhek, in se lahko zadeve hitro obrnejo na glavo.

Komentarji: