»Z eksplozijo je epiklorhidrin v nekaj sekundah povsem zgorel«

Kočevski svetniki na izredni seji o nesreči v Melaminu.
Fotografija: Huda eksplozija – strokovnjaki pravijo, da sta bili dve v razmaku nekaj sekund – se je zgodila zaradi človeške napake. FOTO: Dejan Javornik/Delo
Odpri galerijo
Huda eksplozija – strokovnjaki pravijo, da sta bili dve v razmaku nekaj sekund – se je zgodila zaradi človeške napake. FOTO: Dejan Javornik/Delo

Leon Behin, vodja intervencije in poveljnik Gasilske zveze Kočevje, je tragično nesrečo v največjem kočevskem zaposlovalcu, podjetju Melamin, predstavil v številkah: sodelovalo je 228 reševalcev, od tega 15 prostovoljnih gasilskih društev iz Kočevja, ribniška enota gasilcev za dekontaminacijo, 57 pripadnikov Slovenske vojske, ki so se urili na območju občine Kočevje in so priskočili na pomoč z dronom s termovizijo, kar je omogočalo ciljano gašenje gasilcev, sodelovala je policija. Ob 10.50 je bil v Kočevju tudi prenosni laboratorij, ki je opravljal meritve zraka, predstavnica Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja pa je opravljala raziskave onesnaženosti voda.

Visoka usposobljenost prostovoljnih gasilcev in drugih služb je bila ključna pri omejitvi posledic katastrofalne eksplozije. FOTO: Simona Fajfar/Delo
Visoka usposobljenost prostovoljnih gasilcev in drugih služb je bila ključna pri omejitvi posledic katastrofalne eksplozije. FOTO: Simona Fajfar/Delo

»Razmišljali smo tudi o evakuaciji Tesarske, če ne bi pravi čas ohladili rezervoarja z metanolom,« je dejal Behin, ki je razmere opisal kot zelo resne. Vendar pa so vse kočevske službe – s tem, da so vsi gasilci, ki so sodelovali v intervenciji, z izjemo enega, prostovoljni gasilci – to najbolj zahtevno intervencijo v zgodovini kočevskega gasilstva izpeljale profesionalno.

Rezultat sodelovanja

»Pokazalo se je 15-letno tesno sodelovanje,« je dejal Primož Velikonja, reševalec in vodja kočevske nujne medicinske pomoči. Ker so vedeli, da so lahko takšne intervencije zelo zahtevne, so se takoj odzvali, je razložil Velikonja: »V 15 minutah smo bili pripravljeni za oskrbo 50 hudo poškodovanih.« Podobno so bili pripravljeni v Univerzitetnem kliničnem centru, ker v začetku še ni bilo gotovo, koliko žrtev je zahtevala eksplozija, prav tako so se že dogovarjali za pomoč helikopterjev iz tujine.

Škodo v okolici je naredil udarni val. FOTO: Dejan Javornik/Delo
Škodo v okolici je naredil udarni val. FOTO: Dejan Javornik/Delo

»Lahko bi bilo bistveno huje, če v preteklih letih ne bi izvajali vaj po različnih scenarijih,« je dejal tudi Srečko Štefanič, direktor Melamina. Dejal je, da je povsem upravičeno vprašanje, kako se lahko v podjetju, ki je opremljeno z najmodernejšo tehnologijo, zgodi eksplozija, saj na primer dve surovini, ki sta skupaj eksplozivni, kot je bilo v tem primeru, tudi nikoli ne prideta v podjetje skupaj na isti dan, za vse pa imajo jasne protokole. Toda zgodila se je vrsta napak, da so – kot je že znano – surovino pretakali v cisterno, kjer je nastala eksplozija oziroma dve eksploziji v nekajsekundnem razmiku.

Na mnenja, da tako rizično podjetje ne sodi v mestno okolje, pa je Štefanič odgovoril, da bi prestavitev takega podjetja na drugo lokacijo stala 200 milijonov evrov, »kar so vse dosedanje investicije«. Nemogoče pa je, da bi preselili samo del proizvodnje, saj je sistem organsko povezan: »Vse prosim, da vzamete v obzir dolgo zgodovino Melamina, kjer takih nesreč ni bilo. Naredimo lahko še boljše podjetje.«

Za 36 milijonov evrov škode

V Melaminu so, tako kot so obljubili Zdravku Počivalšku, ministru za gospodarstvo v odhajanju, čez konec tedna opravili popis škode, ki znaša 36 milijonov evrov. »Melamin kot podjetje ne bo mogel delati še leto in pol,« je dejal Srečko Štefanič, ki ocenjuje, da bodo lahko deli proizvodnje začeli delovati v nekaj tednih, okoli 60 odstotkov podjetja pa bo lahko začelo obratovati v šestih mesecih. V petek, 13., so izplačali vse plače z dodatki in računajo, da bodo naslednjih šest mesecev vsi delavci prejemali polno plačo. »Potem pa, upamo, bo del proizvodnje že delal,« je dejal direktor.

Z dronom s termovizijo, ki ga ima Slovenska vojska, so lahko gasilci gasili tam, kjer je bilo nujno. FOTO: Simona Fajfar/Delo
Z dronom s termovizijo, ki ga ima Slovenska vojska, so lahko gasilci gasili tam, kjer je bilo nujno. FOTO: Simona Fajfar/Delo

O vplivu eksplozije in požara na okolje pa je razlagal dr. Igor Mihelič, skrbnik za tehnologije in investicije v Melaminu: »Z eksplozijo je epiklorhidrin v nekaj sekundah povsem zgorel. S tem pa je izginil problem širjenja nevarnih hlapov.« Škodo v okolici je naredil mehanski udar eksplozije. Varnostni sistem, ki so ga imeli v Melaminu, pa je preprečil domino efekt. Razen rezervoarja, ki je eksplodiral, in drugega, ki se je prevrnil, so vsi ostali na svojih mestih. So poškodovani, a ne toliko, da bi bili nevarni, oziroma jih redno preverjajo.

»V Melaminu imamo 20 gasilcev, ki so v štirih izmenah, tako da vse nadzorujejo, da ne bo iztekanja,« je bil jasen Igor Mihelič. FOTO: Simona Fajfar/Delo
»V Melaminu imamo 20 gasilcev, ki so v štirih izmenah, tako da vse nadzorujejo, da ne bo iztekanja,« je bil jasen Igor Mihelič. FOTO: Simona Fajfar/Delo

»Delamo vse, da preprečujemo iztekanja,« je razložil Igor Mihelič in pojasnil, da bodo jutri, v torek, odpeljali na sežig epiklorhidrin, ki je ostal v podjetju, potem pa imajo še metanol, ki je nevaren zaradi vnetljivosti, in formalin, ki ni gorljiv, lahko pa se kot hlap širi. Ker večina nadzornih in varnostnih sistemov v podjetju ne dela, so vzpostavili fizičen in strokovni nadzor nad sistemi. »V Melaminu imamo 20 gasilcev, ki so v štirih izmenah, tako da vse nadzorujejo, da ne bo iztekanja,« je bil jasen Mihelič. S sanacijo po tej katastrofalni nesreči pa ne bodo podjetja samo sanirali, ampak bo to posodobitev, je razložil Mihelič: » Bo bistveno drugače, boljše, s tehnološkega stališča.«

Vključiti javnost

Na tri vidike te grozljive nesreče – pet ljudi je umrlo, dva sta še vedno v smrtni nevarnosti – pa je v razpravi opozoril svetnik Boštjan Mihelič, ki je menil, da je on to hudo nesrečo doživljal kot občan, kot svetnik in kot gospodarstvenik: »Kot občan se čutim prizadetega. Obstaja bojazen, da se bo taka nesreča ponovila, ker se dejavnost nahaja v mestu. Zato bi bilo nujno večje informiranje javnosti, kaj se v Melaminu dogaja.« Morda, je razmišljal kot svetnik, bi vsaj kritične stvari umaknili drugam, čeprav kot gospodarstvenik podpira dejavnosti in gospodarsko delovanje: »Z leti bo tudi prizadetost minila«.

Večjo katastrofo je preprečilo izjemno profesionalno delo gasilcev, reševalcev in drugih. FOTO: Mitja Ofak/občina Kočevje
Večjo katastrofo je preprečilo izjemno profesionalno delo gasilcev, reševalcev in drugih. FOTO: Mitja Ofak/občina Kočevje

Potem pa so svetniki sprejeli dva sklepa: ustanovili so komisijo, v kateri bo poleg predstavnikov občinske uprave, podjetja Melamin in predstavnikov občinskega sveta tudi zainteresirana javnost. Imeli bodo vpogled v vso dokumentacijo in bodo bedeli nad sanacijo Melamina, o vsem pa bodo redno obveščali občinski svet in javnost. Na tak način, je prepričan kočevski župan Vladimir Prebilič, se bo zaupanje v Melamin vrnilo. Drugi sklep pa je prošnja podjetjem, iz katerih so gasilci, ki so sodelovali v intervenciji – društva so izvozila v petih do desetih minutah, kar je za prostovoljne gasilce in na delovni dan izjemen podatek –, da iz solidarnosti ne bi vlagali zahtevkov za refundacijo za nadomestilo plač.

Komentarji: