Z nižjimi globami bi moral priti večji nadzor
Ublažitev kazni za prehitro vožnjo ima brez pravega pristopa lahko negativen učinek, opozarja Robert Štaba.
Odpri galerijo
Letos je na cestah umrlo že skoraj toliko ljudi kot v lanskem celem letu skupaj. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Zadovoljstvo ob lanski ugodni prometni statistiki ni trajalo prav dolgo, saj je že nekaj časa jasno, da se bo števec žrtev prometnih nesreč letos najverjetneje ustavil pri višji številki. Neprilagojena hitrost je še naprej med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami.
Večji del voznikov se je gotovo razveselil nedavno sprejete novele zakona o varnosti cestnega prometa, ki je med drugim prinesla kar precej nižje kazni za prehitro vožnjo. A je hkrati agencija za varnost prometa opozorila in naznanila, da bodo skupaj s policijo v posebni akciji poostreno bdeli nad prehitrimi vozniki.
Pred leti so se globe za prometne prekrške pri nas močno povišale, kar je med prebivalci sprožilo tudi kritike, da je glavni namen polnjenje proračuna, ne pa skrb za varnejše ceste. Da bi samo kazni ključno vplivale na prometno varnost, nikakor ni res, skozi čas pa gotovo pripomorejo k drugačnemu razmišljanju udeležencev v prometu. Prav premik v glavah pa je ključen, da bodo ceste varnejše. In odločevalci so, kot kaže, spoznali, da je stopnja zavedanja voznikov že tako visoka, da se kaznovalna politika lahko ublaži.
Ali je infrastrukturno ministrstvo, ki normativno ureja področje cestnega prometa, k razpravi povabilo tudi druge strokovnjake, denimo nevladne organizacije, ki imajo tudi po mnenju šefa sektorja prometne policije Ivana Kapuna pomembno vlogo pri ugodnejši prometni statistiki, smo vprašali Roberta Štabo, predsednika Zavoda Varna pot in podpredsednika Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč. Njegov odgovor je bil nikalen.
Pojasnil je, da se sprememba zakonodaje s področja varnosti v cestnem prometu na evropski ravni spreminja največkrat vezano na več elementov, in sicer: pretočnost, varnost, sodobne tehnologije, infrastrukturo, izobraževalne vsebine, pravila in nadzor, ki sooblikujejo trajnostno varno mobilnost družbe. Pri tem je opozoril, da ima samo nižanje globe lahko negativen učinek, saj se mora hkrati povečati nadzor oziroma se mora voznik zavedati, da ga bodo ob kršitvi pravil zaznali.
»V tem prostoru velja, da je neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za najhujše prometne nesreče, pri čemer je potreben celovit pristop k iskanju rešitev. Katere od teh je imel v mislih predlagatelj in zakonodajalec v Sloveniji, nam ni znano. Vsekakor pa smo mnenja, da je znižanje glob za prehitro vožnjo nevarno za dvig splošne hitrosti med prometnimi udeleženci, zaradi česar bi bilo smiselno, da bi ta ukrep spremljal tudi večji nadzor. Oba ukrepa bi lahko skupaj vplivala na večjo prometno varnost. Podoben pristop imajo Italija, Francija, Nemčija, Avstrija,« je povedal Štaba.
Na vprašanje, ali smo kot družba že dovolj zreli, da se globe za najhujše prekrške začnejo nižati, pa je sogovornik odgovoril: »Glede na kazalce varnosti v cestnem prometu Evropske unije, kjer Slovenija sodi med srednje varne države, so pred nami utemeljena pričakovanja, možnosti in smiselni razlogi, da postanemo ena izmed držav z najvišjo stopnjo varnosti v EU. To ne bi smel biti cilj, temveč osnovno izhodišče vseh nas deležnikov, ki soustvarjamo varnost v cestnem prometu, zaradi česar sem mnenja, da je to celovito področje treba urejati trajnostno, subtilno, na dolgi rok in z največjim možnim enotnim konsenzom vseh političnih strank kot tudi deležnikov s področja strok.«
Pozdravlja namero generalnega direktorja policije Antona Olaja, da bodo policisti, kjer je to le mogoče, za manjše prekrške izrekali opozorila in ne kaznovali za vsako ceno. »V urejeni pravni družbi, kjer ne ustvarjamo nepotrebnih razlik pred zakonom, je smiselna ureditev in s tem določilo, za katere prekrške se opozorilo sme izrekati in za katere ne. Pri tem si je nedvomno težko predstavljati izrek opozorila za prehitro vožnjo, vožnjo pod vplivom drog in alkohola, drog in podobno, zelo dobrodošla pa so opozorila za določene administrativne ali manj nevarne prekrške, ki niso neposredno povezani z najhujšimi prometnimi nesrečami,« je razmišljal Štaba.
Slovenske ceste so bile glede smrtnih žrtev lani najvarnejše v vsej zgodovini, umrlo je namreč »le« 80 ljudi. Za primerjavo, leta 1994 jih je umrlo kar 505. Čeprav kakšne resne analize ni bilo narejene, je jasno, da je na rezultat lani pomembno vplivala tudi epidemija, saj je bilo prometa občutno manj. Letos pa se trend že obrača v negativno smer. Do ponedeljka je na cestah ugasnilo že 73 življenj (podatek še ne vključuje včerajšnje nesreče na dolenjski avtocesti, v kateri sta življenje izgubila dva človeka), lani v istem obdobju pa 54.
Večji del voznikov se je gotovo razveselil nedavno sprejete novele zakona o varnosti cestnega prometa, ki je med drugim prinesla kar precej nižje kazni za prehitro vožnjo. A je hkrati agencija za varnost prometa opozorila in naznanila, da bodo skupaj s policijo v posebni akciji poostreno bdeli nad prehitrimi vozniki.
Pred leti so se globe za prometne prekrške pri nas močno povišale, kar je med prebivalci sprožilo tudi kritike, da je glavni namen polnjenje proračuna, ne pa skrb za varnejše ceste. Da bi samo kazni ključno vplivale na prometno varnost, nikakor ni res, skozi čas pa gotovo pripomorejo k drugačnemu razmišljanju udeležencev v prometu. Prav premik v glavah pa je ključen, da bodo ceste varnejše. In odločevalci so, kot kaže, spoznali, da je stopnja zavedanja voznikov že tako visoka, da se kaznovalna politika lahko ublaži.
Brez širše razprave
Ali je infrastrukturno ministrstvo, ki normativno ureja področje cestnega prometa, k razpravi povabilo tudi druge strokovnjake, denimo nevladne organizacije, ki imajo tudi po mnenju šefa sektorja prometne policije Ivana Kapuna pomembno vlogo pri ugodnejši prometni statistiki, smo vprašali Roberta Štabo, predsednika Zavoda Varna pot in podpredsednika Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč. Njegov odgovor je bil nikalen.
Robert Štaba pravi, da se sprememba zakonodaje s področja varnosti v cestnem prometu na evropski ravni spreminja največkrat vezano na več elementov. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Pojasnil je, da se sprememba zakonodaje s področja varnosti v cestnem prometu na evropski ravni spreminja največkrat vezano na več elementov, in sicer: pretočnost, varnost, sodobne tehnologije, infrastrukturo, izobraževalne vsebine, pravila in nadzor, ki sooblikujejo trajnostno varno mobilnost družbe. Pri tem je opozoril, da ima samo nižanje globe lahko negativen učinek, saj se mora hkrati povečati nadzor oziroma se mora voznik zavedati, da ga bodo ob kršitvi pravil zaznali.
»V tem prostoru velja, da je neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za najhujše prometne nesreče, pri čemer je potreben celovit pristop k iskanju rešitev. Katere od teh je imel v mislih predlagatelj in zakonodajalec v Sloveniji, nam ni znano. Vsekakor pa smo mnenja, da je znižanje glob za prehitro vožnjo nevarno za dvig splošne hitrosti med prometnimi udeleženci, zaradi česar bi bilo smiselno, da bi ta ukrep spremljal tudi večji nadzor. Oba ukrepa bi lahko skupaj vplivala na večjo prometno varnost. Podoben pristop imajo Italija, Francija, Nemčija, Avstrija,« je povedal Štaba.
Ne cilj, ampak osnovno izhodišče
Na vprašanje, ali smo kot družba že dovolj zreli, da se globe za najhujše prekrške začnejo nižati, pa je sogovornik odgovoril: »Glede na kazalce varnosti v cestnem prometu Evropske unije, kjer Slovenija sodi med srednje varne države, so pred nami utemeljena pričakovanja, možnosti in smiselni razlogi, da postanemo ena izmed držav z najvišjo stopnjo varnosti v EU. To ne bi smel biti cilj, temveč osnovno izhodišče vseh nas deležnikov, ki soustvarjamo varnost v cestnem prometu, zaradi česar sem mnenja, da je to celovito področje treba urejati trajnostno, subtilno, na dolgi rok in z največjim možnim enotnim konsenzom vseh političnih strank kot tudi deležnikov s področja strok.«
Število smrtnih žrtev se spet povečuje.
Neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za hude nesreče.
Za manjše prekrške naj bi policisti izrekali opomine.
Neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za hude nesreče.
Za manjše prekrške naj bi policisti izrekali opomine.
Pozdravlja namero generalnega direktorja policije Antona Olaja, da bodo policisti, kjer je to le mogoče, za manjše prekrške izrekali opozorila in ne kaznovali za vsako ceno. »V urejeni pravni družbi, kjer ne ustvarjamo nepotrebnih razlik pred zakonom, je smiselna ureditev in s tem določilo, za katere prekrške se opozorilo sme izrekati in za katere ne. Pri tem si je nedvomno težko predstavljati izrek opozorila za prehitro vožnjo, vožnjo pod vplivom drog in alkohola, drog in podobno, zelo dobrodošla pa so opozorila za določene administrativne ali manj nevarne prekrške, ki niso neposredno povezani z najhujšimi prometnimi nesrečami,« je razmišljal Štaba.
Slovenske ceste so bile glede smrtnih žrtev lani najvarnejše v vsej zgodovini, umrlo je namreč »le« 80 ljudi. Za primerjavo, leta 1994 jih je umrlo kar 505. Čeprav kakšne resne analize ni bilo narejene, je jasno, da je na rezultat lani pomembno vplivala tudi epidemija, saj je bilo prometa občutno manj. Letos pa se trend že obrača v negativno smer. Do ponedeljka je na cestah ugasnilo že 73 življenj (podatek še ne vključuje včerajšnje nesreče na dolenjski avtocesti, v kateri sta življenje izgubila dva človeka), lani v istem obdobju pa 54.
