Za boljše zdravje odgovorni vsi, tudi država

Bolniška odsotnost: Zadnja leta skrb vzbujajoče povečanje - Za četrtino naj bi presegali evropsko povprečje
Fotografija: Z zdravstveno kondicijo zaposlenih zmanjšujemo bolniške odsotnosti in s tem odhodke javne blagajne, poudarja Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS. Foto Jure Eržen
Odpri galerijo
Z zdravstveno kondicijo zaposlenih zmanjšujemo bolniške odsotnosti in s tem odhodke javne blagajne, poudarja Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS. Foto Jure Eržen

Ljubljana – V zadnji izdaji Zdravstvenega statističnega letopisa Slovenije, ki ga izdaja inštitut za javno zdravje (NIJZ), je navedeno, da je bilo leta 2017 na bolniškem dopustu nad 45 dni več kot 24.000 ljudi. Na to med drugim vpliva višanje upokojitvene starosti, zato je skrb za promocijo zdravja in varnosti na delovnem mestu še kako pomembna – in aktualna.

Tudi Sonja Šmuc, generalna direktorica gospodarske zbornice, je v zborničnem komentarju naraščajoče bolniške odsotnosti poudarila: »Za boljše splošno zdravje je treba krepiti zavest in odgovornost vseh. Prizadevanja za zmanjševanje obolevnosti mora spodbujati tudi država, tako s sredstvi za preventivo kot s finančnimi spodbudami. Odpraviti bi morala številne nelogičnosti. Če denimo podjetje zaposlenim ponudi cepljenje proti gripi, bi pričakovali, da bo to davčno priznani odhodek podjetja. S tem nenazadnje izboljšujemo zdravstveno kondicijo zaposlenih, zmanjšujemo bolniško odsotnost in kot posledico odhodke javne blagajne.«


Predlani več kot 14.000 poškodb pri delu


Poškodb pri delu je bilo predlanskim več kot 14.000. Tudi na gospodarski zbornici opozarjajo, da se število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti zadnja leta skrb vzbujajoče povečuje, saj naj bi za četrtino presegali evropsko povprečje, to pa je veliko finančno breme za javno zdravstveno blagajno in delodajalce. Lani smo po podatkih GZS zaradi bolniške odsotnosti izgubili 12.124.558 delovnih dni, za 6,4 odstotka več kakor leto prej.

Razlogov je več: večje število delovno aktivnih, bolezni in poškodbe. In kot sklepajo tudi na NIJZ, »bo zaradi demografskih trendov ta problematika v prihodnje še bolj pereča. Kasnejše prvo vstopanje mladih v delovno aktivnost bo imelo posledice tudi na zdravstvene izdatke, saj bo delovno aktivnih nad 55 let vse več.« Odhodek za nadomestila v breme ZZZS je bil lani 348 milijonov evrov, kar je 10,5 odstotka več kot leto pred tem, odhodek v breme delodajalcev, ki plačujejo bolniško odsotnost do 30 delovnih dni, pa okoli 350 milijonov evrov, pri čemer mora delodajalec poleg nadomestila plačati še delavca, ki bo opravil delo odsotnega zaposlenega.

V Sloveniji delodajalci vlagajo veliko sredstev v ukrepe za promocijo zdravja in varnosti na delovnem mestu, vendar si želijo večjo podporo države pri financiranju in davčni obravnavi teh odhodkov, poudarjajo na gospodarski zbornici.

Komentarji: