Za hitro testiranje največ 12 evrov

Konec množičnega testiranja: Negativni vpliv na vsakdanjik številnih ljudi. Cepljenje kot edina rešitev.
Fotografija: Množično brezplačno testiranje bo kmalu preteklost. Foto Blaž Samec
Odpri galerijo
Množično brezplačno testiranje bo kmalu preteklost. Foto Blaž Samec

Sporočilo včerajšnje vladne konference je bilo jasno: kdor ne bo cepljen, bo imel od 23. avgusta precej bolj zapleteno in dražje življenje. Hitre teste si bo namreč moral kriti iz lastnega žepa, kje in komu jih bodo krili delodajalci, pa bo stvar dogovorov in dobre volje posameznih podjetij. Kako bodo delodajalci preverjali pogoj PCT, še ni znano.

Minister za zdravje Janez Poklukar je jasno povedal, da je cepljenje najboljša in edina prava zaščita pred covidom-19. Cepivo je brezplačno oziroma ga krije država, hitri testi pa ne bodo. Tistim, ki se ne bodo cepili, se bo življenje zapletlo, sploh če se bodo morali za to, da se bodo normalno gibali po državi in nemoteno vstopali na javne površine, testirati na 48 ur. Pozitivno zanje je, da bo cena tovrstnega testiranja omejene navzgor.

Ker večina ljudi na dolgi rok ne bo zmogla finančnega bremena testiranja, se bo zanimanje za cepljenje vsekakor povečalo. Zato je odpravljanje testiranja na račun države mogoče razumeti tudi kot prikrit pritisk za cepljenje, saj bi bila vpeljava obveznega cepljenja v teh političnih razmerah preveliko breme za odločevalce.
 

Skopnele zaloge


Zaloge testov, ki jih je ministrstvo za zdravje kupilo za potrebe množičnega testiranja, so pošle, zato jih morajo zdravstvene ustanove že nekaj časa kupovati same. Država je za hitre teste in testiranje skupaj potrošila okoli 50 milijonov evrov. Z javnimi naročili in donacijami je pridobilo več kot milijon hitrih testov. Koliko točno jih še ima na zalogi, nam niso odgovorili, a po neuradnih informacijah jih ni več veliko. Preostanek hranijo za potrebe predsedovanja Evropski uniji, izvajalci testiranj pa morajo teste kupovati sami. Tako so že povsem pripravljeni na prehod na povečano povpraševanje po samoplačniških storitvah.
 

Znižanje cen za osem evrov


Če testov že do zdaj niso dobivali iz državnih zalog, jim je država povrnila največ tri evre na test in sedem evrov za storitev oziroma 12 evrov, če je bila ta opravljena v okviru mobilnega tima. Pred dnevi smo pisali, da bi se lahko ob prenehanju množičnih testiranj samoplačniško testiranje precej podražilo, pri čemer bo meja samo nebo, a je minister za zdravje Poklukar pomiril razgrete strasti z izjavo, da bo cena hitrega testiranja (HAGT) znašala največ 12 evrov. Zdaj ga večina izvajalcev vrednoti na 20 evrov, kar pomeni, da bodo morali cene znižati za najmanj osem evrov.

Kljub temu pa redno testiranje za vse, ki se še nočejo cepiti, ne bo poceni, sploh če ga bodo morali opravljati na 48 ur. Glede tega se pojavljajo številna vprašanja, na katera še ni jasnih odgovorov. Bodo necepljeni ljudje brez testa sploh lahko uporabili javni prevoz, šli v trgovine, na prireditve itd.? Se bodo morali za prihod na delovno mesto testirati vsakih 48 ur ali na teden dni? Jim bo stroške za teste povrnil delodajalec ali jih bodo morali kriti sami? Kdo bo preverjal, ali so redno testirani, in kaj, če ne bodo – jim bo delodajalec lahko vročil odpoved pogodbe o zaposlitvi? Vse to so le nekatere nejasnosti. Moteče je tudi, da odškodnina za primer zapletov po cepljenju proti covidu-19 zakonsko še ni urejena, kar je še dodaten vzrok, da posamezniki z njim odlašajo in bodo koristili HAGT, dokler ga bodo zmogli financirati.
 

Za komisijo dobri, za nas neustrezni


Strokovna skupina pri ministrstvu za zdravje, ki jo vodi mikrobiologinja Viktorija Tomič, je že pred časom pripravila seznam o primernosti posameznih testov. Pri tem je zanimivo, da testi, ki smo jih dobili v okviru donacije EK (proizvajalca Abott), ne ustrezajo kriterijem te skupine. »Merila, ki jih je določila naša strokovna skupina za hitre teste, so nekoliko strožja od evropskih,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Dodali so, da testi proizvajalca Abbott ustrezajo merilom, ki jih je postavila evropska komisija in jih namenila za donacijo državam.

Ljubljanskemu kliničnemu centru teste (proizvajalec Zhuhai Litvo) po 1,47 evra (brez davka) dobavlja podjetje Sanolabor. Tudi ZD Škofja Loka kupuje teste (Joinstar) pri njih in zanje odšteje manj kot tri evre, ljubljanski zdravstveni dom pa trenutno teste (Nal Von Minden) po 2,90 evra kupuje pri podjetju Iris.

Ker so karakteristike testov zelo različne, je zdaj, ko bo testiranje samoplačniško, morda vredno nameniti pozornost tudi temu, kakšne teste uporabljajo posamezni izvajalci!

starost okuženih
starost okuženih

 

Preberite še:

Komentarji: