Zala znova odprta – se je država v enem mesecu kaj naučila?
V času zapore je bil upad števila turistov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kar precejšen.
Odpri galerijo
Za tovornjake je bil uraden obvoz skozi Tolmin. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Direkcija RS za infrastrukturo (Drsi) je 23. julija zaprla cesto med Godovičem in Idrijo. Popolna zapora je bila nujna, ker so se na glavno prometno žilo idrijsko-cerkljanskega območja z osrednjo Slovenijo že dlje valili kamni in skale ter poškodovali nekaj vozil. Preden bi se zgodilo še kaj hujšega, se je država odločila ukrepati.
Danes so v Zali nameščali še ograje in vertikalno prometno signalizacijo, ob 17. uri pa so jo znova odprli za ves promet, a bo na odseku med Jeličnim vrhom in Idrijo promet nekaj časa še vedno urejen enosmerno (s semaforjem). Dela bodo predvidoma trajala približno 80 dni.
Projektna rešitev zahtevnega zalogaja je na najnevarnejšem previsnem delu skale predvidela vgraditev podajno-lovilnega sistema in sidranih ter visečih mrež. Tako bo vsaj začasno vzpostavljeno varovanje prometa na cesti, hkrati pa so s to rešitvijo zavarovali območje načrtovanega gradbišča v času gradnje galerije, so povedali na Drsiju.
Pred namestitvijo omenjenih podajno-lovilnih sistemov in mrež so morali delavci z brežine očistiti drevje, skale in odkrušeno kamenje. To so zaradi izjemno zahtevnega terena počeli predvsem ročno – nadzorovano so prožili labilno kamenje in skale, ki so padli na cesto, na to pa predhodno namestili posekano drevje in grmovje ter cestišče tako zaščitili pred poškodbami.
Prav zaradi omenjenega težavnega dela je bila Zala zaprta slab mesec dni. Nočne sprostitve zapore, ki so jo načrtovali za 6. avgust, zaradi nevarnosti padajočega materiala niso mogli vzpostaviti.
Zapora je (pričakovano) povzročila kar nekaj slabe volje tako med vozniki, ki se na delo vozijo v Ljubljano ter okolico kot tudi med gospodarstveniki. Obvoz za tovorna vozila, težja od 7,5 tone, in avtobuse je bil namreč dolg – prek Nove Gorice in Tolmina, kar je pot podaljšalo za okrog 190 kilometrov ter znatno povečalo logistične stroške – v koncernu Kolektor so jih ocenili na več deset tisoč evrov na teden.
Za ostala tovorna, intervencijska in osebna vozila je bil predviden mimo Žirov oziroma čez Medvedje Brdo.
Poslanec Samo Bevk (SD) je z državnim svetnikom Bojanom Režunom v četrtek na vlado v zvezi s sanacijo ceste med Idrijo in Godovičem vložil pobudo. Oster je namreč glede radikalne zapore, pa tudi glede tega, da je država prebivalce, ki delajo v industriji, turizmu, obrti in gostinstvu, o svoji nameri obvestila dokaj pozno.
»Tako dolge in neprekinjene popolne zapore na relaciji med Idrijo in Godovičem v vsej njeni zgodovini še ni bilo. Prav zato predlagamo, da se takoj po končanih pripravljalnih delih oziroma končani popolni zapori ceste naredi temeljita analiza o pozitivnih in škodljivih učinkih popolne zapore državne ceste ter se izsledke te analize upošteva pri načrtovanih zaporah v letih 2019 in 2020,« je zapisal v pobudi.
Dela v Zali namreč še niso končana in veliko potrpljenja bo znova potrebnega prihodnje leto, ko se obeta gradnja galerije, ki naj bi (upajmo) enkrat za vselej rešila težave na prometni žili proti Ljubljani.
Ob tem Bevk posebej poudarja na pomanjkljiv ali celo zavajajoč projekt označevanja zapore na širšem in ožjem območju celotne četrte razvojne osi ter predlaga, da se pred naslednjo popolno zaporo, če bo ta zares nujna, predhodno sanira oziroma ustrezno usposobi državno in lokalno cestno omrežje, prek katerega potekajo obvoznice, pomembne za lokalno prebivalstvo in turistične tokove (Idrija–Gore–Dole–Medvedje Brdo–Godovič; Idrija–Idrijska Bela–Zadlog–Črni Vrh nad Idrijo; Idrija–Marof–Ledinsko Razpotje–Govejk–Žiri in Podroteja–Koševnik).
»Opozarjamo tudi na prepočasno pripravo prostorskega umeščanja oziroma državnega lokacijskega načrta za novo cestno povezavo med Cerknim in Gorenjo vasjo, ki se je začela že leta 2006, pa še danes, po 12 letih, ni končana. Nujno je potrebna tudi prenova ceste Cerkno–Kladje–Sovodenj–Trebija, ki trenutno ne omogoča normalnega obvoza za tovornjake večje nosilnosti,« vladi sporoča poslanec.
Drsi je za dve uri dnevno sicer sprostil omejitev za tovorna vozila na cesti čez Kladje, so pa tovorna vozila, težja od 7,5 tone, to pot uporabljala tudi v času, ko promet zanje tam ni bil predviden. Dean Božnik s PU Nova Gorica je povedal, da policisti na obvoznih poteh večjih težav niso zaznali, izdali so le nekaj opozoril voznikom tovornih vozil.
Koliko – če sploh – je zapora vplivala na turistični obisk Unescovega mesta?
Mirka Rupnik iz Turistično-informacijskega centra Idrija je povedala, da je obisk pri njih od 17.7. do 19.8. v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 34 odstotkov.
Manj obiskovalcev so imeli tudi v Mestnem muzeju Idrija, in sicer za dobrih 20 odstotkov. »Primerjali smo število obiskovalcev v času zapore z enakim obdobjem lani. V letu 2017 je objekte, s katerimi upravlja Mestni muzej Idrija, obiskalo 7569 ljudi, letos pa 5952,« je pojasnil muzejski kustos Anton Zelenc.
Danes so v Zali nameščali še ograje in vertikalno prometno signalizacijo, ob 17. uri pa so jo znova odprli za ves promet, a bo na odseku med Jeličnim vrhom in Idrijo promet nekaj časa še vedno urejen enosmerno (s semaforjem). Dela bodo predvidoma trajala približno 80 dni.
Projektna rešitev zahtevnega zalogaja je na najnevarnejšem previsnem delu skale predvidela vgraditev podajno-lovilnega sistema in sidranih ter visečih mrež. Tako bo vsaj začasno vzpostavljeno varovanje prometa na cesti, hkrati pa so s to rešitvijo zavarovali območje načrtovanega gradbišča v času gradnje galerije, so povedali na Drsiju.
Država bi morala pred novo zaporo urediti uradne obvoze. FOTO: Anja Intihar
Pred namestitvijo omenjenih podajno-lovilnih sistemov in mrež so morali delavci z brežine očistiti drevje, skale in odkrušeno kamenje. To so zaradi izjemno zahtevnega terena počeli predvsem ročno – nadzorovano so prožili labilno kamenje in skale, ki so padli na cesto, na to pa predhodno namestili posekano drevje in grmovje ter cestišče tako zaščitili pred poškodbami.
Prav zaradi omenjenega težavnega dela je bila Zala zaprta slab mesec dni. Nočne sprostitve zapore, ki so jo načrtovali za 6. avgust, zaradi nevarnosti padajočega materiala niso mogli vzpostaviti.
Zapora je (pričakovano) povzročila kar nekaj slabe volje tako med vozniki, ki se na delo vozijo v Ljubljano ter okolico kot tudi med gospodarstveniki. Obvoz za tovorna vozila, težja od 7,5 tone, in avtobuse je bil namreč dolg – prek Nove Gorice in Tolmina, kar je pot podaljšalo za okrog 190 kilometrov ter znatno povečalo logistične stroške – v koncernu Kolektor so jih ocenili na več deset tisoč evrov na teden.
Za ostala tovorna, intervencijska in osebna vozila je bil predviden mimo Žirov oziroma čez Medvedje Brdo.
Pogodbena vrednost projekta je 1,8 milijona evrov, izvajalci del pa P. E. D. Sava, Bakhti, Miha Doles, s. p., in Kostak d. d.
Takoj po končanih delih potrebna analiza o učinkih zapore
Poslanec Samo Bevk (SD) je z državnim svetnikom Bojanom Režunom v četrtek na vlado v zvezi s sanacijo ceste med Idrijo in Godovičem vložil pobudo. Oster je namreč glede radikalne zapore, pa tudi glede tega, da je država prebivalce, ki delajo v industriji, turizmu, obrti in gostinstvu, o svoji nameri obvestila dokaj pozno.
»Tako dolge in neprekinjene popolne zapore na relaciji med Idrijo in Godovičem v vsej njeni zgodovini še ni bilo. Prav zato predlagamo, da se takoj po končanih pripravljalnih delih oziroma končani popolni zapori ceste naredi temeljita analiza o pozitivnih in škodljivih učinkih popolne zapore državne ceste ter se izsledke te analize upošteva pri načrtovanih zaporah v letih 2019 in 2020,« je zapisal v pobudi.
Dela v Zali namreč še niso končana in veliko potrpljenja bo znova potrebnega prihodnje leto, ko se obeta gradnja galerije, ki naj bi (upajmo) enkrat za vselej rešila težave na prometni žili proti Ljubljani.
Zapora se obeta tudi prihodnje leto, ko bodo gradili galerijo. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ob tem Bevk posebej poudarja na pomanjkljiv ali celo zavajajoč projekt označevanja zapore na širšem in ožjem območju celotne četrte razvojne osi ter predlaga, da se pred naslednjo popolno zaporo, če bo ta zares nujna, predhodno sanira oziroma ustrezno usposobi državno in lokalno cestno omrežje, prek katerega potekajo obvoznice, pomembne za lokalno prebivalstvo in turistične tokove (Idrija–Gore–Dole–Medvedje Brdo–Godovič; Idrija–Idrijska Bela–Zadlog–Črni Vrh nad Idrijo; Idrija–Marof–Ledinsko Razpotje–Govejk–Žiri in Podroteja–Koševnik).
»Opozarjamo tudi na prepočasno pripravo prostorskega umeščanja oziroma državnega lokacijskega načrta za novo cestno povezavo med Cerknim in Gorenjo vasjo, ki se je začela že leta 2006, pa še danes, po 12 letih, ni končana. Nujno je potrebna tudi prenova ceste Cerkno–Kladje–Sovodenj–Trebija, ki trenutno ne omogoča normalnega obvoza za tovornjake večje nosilnosti,« vladi sporoča poslanec.
Drsi je za dve uri dnevno sicer sprostil omejitev za tovorna vozila na cesti čez Kladje, so pa tovorna vozila, težja od 7,5 tone, to pot uporabljala tudi v času, ko promet zanje tam ni bil predviden. Dean Božnik s PU Nova Gorica je povedal, da policisti na obvoznih poteh večjih težav niso zaznali, izdali so le nekaj opozoril voznikom tovornih vozil.
V Unescovem mestu manj turistov
Koliko – če sploh – je zapora vplivala na turistični obisk Unescovega mesta?
Mirka Rupnik iz Turistično-informacijskega centra Idrija je povedala, da je obisk pri njih od 17.7. do 19.8. v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 34 odstotkov.
Manj obiskovalcev so imeli tudi v Mestnem muzeju Idrija, in sicer za dobrih 20 odstotkov. »Primerjali smo število obiskovalcev v času zapore z enakim obdobjem lani. V letu 2017 je objekte, s katerimi upravlja Mestni muzej Idrija, obiskalo 7569 ljudi, letos pa 5952,« je pojasnil muzejski kustos Anton Zelenc.
