Zaprtje deponije cenejše, kot so načrtovali

Kočevje – Kočevsko deponijo odpadkov Mozelj, na kateri že od februarja 2013 niso več odlagali smeti, so včeraj tudi uradno zaprli. Območje bodo zdaj nadzorovali in vzdrževali naslednjih 30 let, v tem obdobju pa na njem ni dovoljena nobena druga dejavnost. Zbirni center za komunalne odpadke, ki so ga pred leti uredili pred deponijo, bo tam deloval še naprej.

Na 2,4 hektare velikem območju deponije so v štiridesetih letih, od 1973 do leta 2013, odložili okoli 179.000 kubičnih metrov odpadkov, večinoma z občine Kočevje.
 

Prvo okoljevarstveno dovoljenje je dobila šele leta 2004

Deponija je prvo okoljevarstveno dovoljenje , so na odlagališču lahko odlagali komunalne odpadke in njim podobne odpadke iz obrti in dejavnosti, preostanke gradbenih odpadkov in azbestno–cementne odpadke, pepel, žlindro, kotlovski prah iz naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike ter mulje iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih vod.

Čeprav so na deponiji določena dela – tesnjenje tal, sistem za zajem in odvod izcednih vod in podobno -, opravljali že v preteklosti, npr. leta 2006, so se zapiralna dela začela spomladi 2017. Po prvotnih ocenah naj bi bilo zapiranje vredno 1,8 milijona evrov, vendar pa je bila sanacija veliko cenejša, saj so stroške znižali zaradi cenejšega ali celo brezplačnega materiala, ki so ga na deponijo pripeljali z večjih gradbenih projektov, kot sta obnova železnice in gradbišče Yaskawe. Sanacija bo stala 350.000 evrov.
 

Minimalen vpliv na okolje

Območje, kjer so odloženi odpadki, je prekrito z različnimi materiali, ki ne dopuščajo, da bi padavinska voda dosegla odpadke ali bi onesnažena voda pronicala v kraško podzemlje. Po projektu zapiranja je tesnilni sloj prekrit z geokompozitom oziroma bentonitnim tepihom, polmetrskim drenažnim slojem in meter debelim rekultivacijskim slojem zemljine in komposta. Območje bodo zatravili, tako da bodo na odlagališče spominjali odplinjevalni jaški, ki se jih je med odlaganjem odpadkov nadgrajevalo.

»Vpliv odlagališča na okolje je minimalen, nakazuje se le v podzemni vodi neposredno ob odlagališču, na oddaljenih merilnih mestih, kot sta Bilpa ali Kobilja jama, pa ta vpliv ni bil zaznan,« pravi Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje. Z zaključitvijo zapiralnih del so bistveno zmanjšali vpliv odloženih odpadkov na občutljivi kraški podzemni svet. Ob tem pa še računajo, da bodo v kratkem skupaj z občino Kočevje in zunanjim partnerjem še dodatno dvignili kvaliteto ločenega zbiranja odpadkov.