Zavzemala se bo, da policija služi ljudem, ne politiki
Z devetimi glasovi za in štirimi proti je bila za vodenje ministrstva za notranje zadeve potrjena Tatjana Bobnar, nekdanja generalna direktorica policije. Kot je izpostavila v uvodnem govoru pred pristojnim odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, se je za ta korak odločila po tehtnem in temeljitem premisleku.
»Če bi zavrtela čas za 30 let nazaj, bi se ponovno odločila za policijske vrste,« je odločna, a hkrati žalostna, saj, kot je strnila, »v zadnjih dveh letih od policije, ki so jo gradili skoraj 30 let, ni ostalo praktično nič«. Odločitve vodstva MNZ so bile po njenih besedah takšne, da so poteptale stroko, retorika pa da je bila brutalna in groba.
Policija izgubila zaupanje
»Nalogo ministrice bom, če mi bo to zaupano, opravljala kot strokovnjak in nikoli ne bom na twitterju pozivala h grobim ali nesorazmernim policijskim praksam, ampak vedno k spoštovanju človekovih pravic,« je bila odločna. Nadaljevala je, da je žalostna, kot tudi mnogi njeni kolegi, ko gleda zdajšnje stanje v slovenski policiji.
Kot pravi, je bila policija po javnomnenjskih raziskavah leta 2018 najbolje ocenjena med državnimi institucijami in državnimi organi, zdaj pa je doživela najhujši padec. Prav vsak od zaposlenih na MNZ in policiji se mora zazreti vase in se vprašati, kako je uspelo policijo, ki je bila vedno v službi ljudi, spremeniti v stroj, ki je bil v službi politike, je povedala. Po njenem mnenju to ne bi bilo mogoče brez tistih, ki so sklonili glavo.
Med prioritetami na področju dela policije je izpostavila nasilje v družini. Pri prometni varnosti kot največji izziv ostajata prometna varnost in alkohol. Obregnila se je tudi ob avtocestno policijo, ki je postala samostojna uprava. »Prevetriti bo treba smotrnost omenjene uprave. Vzpostavila so se neka direktorska mesta. Treba bo opraviti analizo in presojo, ali je to sploh potrebno. S tem, da je treba izpostaviti, da sta nadzor in večje število policistov na avtocesti nujno potrebna.«
Ker so v zadnjem času iz dveh nevladnih organizacij nanjo leteli očitki glede domnevnega kršenja pravic migrantom ob vračanju na Hrvaško, je poudarila, da to nikoli, niti v času, ko je vodila policijo, ni bila njena odločitev. »Hrvaška je članica EU in kot takšna ima vzpostavljene mehanizme za odkrivanje kaznivih dejanj. Hrvaška je tudi uspešno prestala schengensko evalvacijo. In ta dejstva tudi glede njihovega ravnanja z migranti govorijo sama zase.« Sporazum o vračanju je to omogočal, čemur je v enem primeru maroškega državljana potrdilo tudi sodišče, ko je tehtalo upravičenost vrnitve migranta na Hrvaško.
Brez sistematičnega kršenja
Sistematičnega kršenja niso ugotovili niti takratna varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer niti tuji nadzori. Evropska mreža varuhov človekovih pravic je v poročilu zapisala, da domnevne kršitve niso bile dokončno potrjene. Dodali pa so, da so ostali nekateri pomisleki, zato je varuh oddal več priporočil, kako bolje izvajati mejne postopke. Zavzemala se bo za hitrejše in učinkovitejše migracijske postopke. Do konca leta naj bi se umaknila ograja, »ker ljudje zaradi nje umirajo«. Nadzor bodo poostrili z drugimi tehničnimi sredstvi.
Nataša Sukič iz Levice je izpostavila podrejenost policije politiki v zadnjih dveh letih, zato jo veseli, da bodo policiji vrnili tisto, čemur je namenjena.
Žan Mahnič (SDS) je povedal, da je bila ena boljših potez, da je vlada Janeza Janše na prvi seji Bobnarjevo razrešila, in obžaloval, da Antona Olaja niso imenovali takoj, saj da je edini po dolgem času policijo vodil in se ne podrejal vsem drugim. Očital ji je, da je sama rušila ugled policije. Zanimalo ga je tudi glede namere o odstranitvi ograje in bolj humanem pristopu pri podeljevanju prošenj za mednarodno zaščito. Kajpada je bil do vsega kritičen.
Osebna izkaznica
Tatjana Bobnar, rojena leta 1969, je v policijskem suknjiču vse od leta 1993. Po študiju prava se je zaposlila na upravi za notranje zadeve. Bila je vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto. Po dolgoletnem delu kriminalistke je na ljubljanski policijski upravi postala vodja službe za operativno podporo, nato pomočnica direktorja. Leta 2007 se je preselila na generalno policijsko upravo. Tam je bila sprva pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije, februarja 2009 pa je postala desna roka takratnega generalnega direktorja policije Janka Gorška. Na tej funkciji je ostala, čeprav so se šefi (mimogrede, nihče izmed njih ni dočakal konca petletnega mandata) menjali.
Ključ pisarne generalnega direktorja policije je prevzela decembra 2018, sredi marca 2020 pa je morala po nastopu vlade Janeza Janše vodenje policije predčasno zapustiti.
Nato so jo premestili v tako imenovani »sektor odpisanih«, saj je bila – njeni sodelavci so prepričani, da izključno zaradi svoje pokončne drže in strokovnosti – trn v peti vladajoči eliti.
Kandidirala ni na nobeni stranki ali listi, spada pa v kvoto Gibanja Svoboda.
Čeprav so ministrski položaji navadno rezervirani za politiko, naj bi notranje ministrstvo v celoti prevzela stroka. Bobnarjeva se je po naših podatkih za ta korak odločila izključno zato, da tako ministrstvo za notranje zadeve kot policijo vrne v čase, ko politika tam ni imela glavne besede. Tudi zato naj bi v ožjo ekipo pripeljala izključno strokovnjake brez političnega ozadja.
