Žejni in lačni pod ključem gotovo ne boste
Če po policijskem pridržanju ni odrejenega pripora, je po najmanj 48 urah prost prav vsak.
Odpri galerijo
Ker gre pri pridržanju za poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, morajo vsem omogočiti ustrezno pravno varstvo.
FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Drastično povečanje števila tistih, ki proti svoji volji prenočijo v »policijskih apartmajih«, je na prvi pogled skrb vzbujajoče, saj se zdi, da ne sodimo več v eno najvarnejših držav modrega planeta. Vendar razlogi pridržanja kaj hitro pokažejo, da je velik skok, recimo od leta 2017, ko so jih pridržali 4946, do lani, ko je bilo takšnih oseb že 16.911, vezan na migrantsko problematiko.
Na policiji sicer ne vodijo posebne evidence, koliko od pridržanih je bilo migrantov, so nam pa pojasnili, da se število pridržanih povečuje na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije, in sicer zaradi izročitve tujim varnostnim organom ali v primerih, ko so osebo sprejeli tuji varnostni organi in jo je treba izročiti pristojnemu organu. Lani je bilo takšnih kar 12.026, predlani 6292, še leto prej pa le 1248.
Zakonskih razlogov za pridržanje in privedbo na policijsko postajo je več, saj vodijo postopke po zakonu o prekrških, zakonu o kazenskem postopku, zakonu o pravilih cestnega prometa, zakonu o nadzoru državne meje in, kot rečeno, zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Posameznika na policiji lahko zadržijo za največ 48 ur, razen iz prekrškovnih in prometnih razlogov, ko je ta čas omejen na največ 12 ur.
Če obstaja sum, da je nekdo storil uradno pregonljivo kaznivo dejanje, lahko osumljenca pridržijo, da ugotovijo njegovo identiteto, preverijo alibi ter zaradi zbiranja in iskanja obremenilnih dokazov v kazenskem postopku. Naslednja stopnja je privedba k preiskovalnemu sodniku, ki na podlagi zbranih dokazov policije in tožilstva odloča o nadaljnji usodi osumljenca, a tudi ta se mora zgoditi v roku 48 ur, sicer mora osumljenec na prostost.
Ker gre pri pridržanju za poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, morajo vsem omogočiti ustrezno pravno varstvo. Osnovne pravice pridržanega so (pisna) seznanitev z razlogi za pridržanje, pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do obveščanja bližnjih, pravica do obveščanja diplomatsko-konzularnega predstavništva, pravica do zdravniške pomoči, pravica do gibanja in počitka ter pravica do humanega ravnanja. Vsekakor pa po koncu postopka sledi še pravica do pritožbe, če kdo misli, da s pridržanjem oziroma postopkom le ni bilo vse v najlepšem redu.
Maja Ciperle Adlešič z Generalne policijske uprave je pojasnila, da so ne glede na zakonsko podlago vse pravice zajete v posebnem obvestilu, ki ga pridržana oseba tudi dobi. Navedeno obvestilo ima policija v slovenskem in 22 tujih jezikih. Obvestilo policist izroči vsaki pridržani osebi, kar s svojim podpisom potrdita tako policist kot pridržani. Ciperle Adlešičeva poudarja še, da ima pridržani vse pravice ves čas pridržanja, tudi če se je določeni pravici ob odrejenem pridržanju odpovedal in jo lahko uveljavlja kadar koli.
S klicem odvetnika, kot je širši javnosti sicer bolj znan iz filmov, ni težav, vendar ga o pridržanju obvesti policist in ne pridržani sam. Seveda pa oseba sama izbere odvetnika oziroma, če si ga glede na svoje premoženjsko stanje ne more zagotoviti sama, ga na njeno zahtevo postavi policija, če je to v interesu pravičnosti. Če pridržani nima izbranega odvetnika, pa mu policist priskrbi seznam odvetnikov odvetniške zbornice.
Če odvetnik potrdi, da bo navzoč pri nadaljnjem postopku, policist do njegovega prihoda odloži vsa nadaljnja dejanja, ki so usmerjena v dokazovanje kršitve. Odlog traja do prihoda zagovornika, vendar najdlje dve uri od klica odvetniku. Zagovornik in pridržani imata pravico do zaupnega (neoviranega) stika, ki ga policist lahko vizualno nadzira, ne sme pa ga poslušati.
Na željo pridržanega policist obvesti tudi bližnje sorodnike, delodajalca, center za socialno delo ter drug pristojni organ ali osebo, če je treba poskrbeti za živali ali varnost premoženja.
Vsakemu, ki je pridržan več kot 12 ur, morajo na policiji priskrbeti tri obroke hrane, od tega enega toplega. Drugim pridržanim praviloma pripadajo suhi obroki hrane. Osebam, ki so pridržane do 12 ur, mora policist prvi suhi obrok praviloma zagotoviti po štirih do petih urah pridržanja, v nadaljevanju pa vsakih pet ur. Pri tem se čim bolj upoštevata tudi dnevni čas, ki je sicer običajen za zaužitje posameznega obroka, in stanje osebe.
Upoštevajo tudi želje vseh, ki so pri prehrani izbirčni, bodisi iz zdravstvenih razlogov bodisi zaradi svojega prepričanja, zato zagotavljajo tako, recimo, vegetarijanski kot veganski obrok. Pri prehrani so praviloma zadržani pri osebah, ki so očitno pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi. Zagotovo pa dobijo dovolj vode.
Na policiji sicer ne vodijo posebne evidence, koliko od pridržanih je bilo migrantov, so nam pa pojasnili, da se število pridržanih povečuje na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije, in sicer zaradi izročitve tujim varnostnim organom ali v primerih, ko so osebo sprejeli tuji varnostni organi in jo je treba izročiti pristojnemu organu. Lani je bilo takšnih kar 12.026, predlani 6292, še leto prej pa le 1248.
Kaznivo dejanje ali prekršek
Zakonskih razlogov za pridržanje in privedbo na policijsko postajo je več, saj vodijo postopke po zakonu o prekrških, zakonu o kazenskem postopku, zakonu o pravilih cestnega prometa, zakonu o nadzoru državne meje in, kot rečeno, zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Posameznika na policiji lahko zadržijo za največ 48 ur, razen iz prekrškovnih in prometnih razlogov, ko je ta čas omejen na največ 12 ur.
Če obstaja sum, da je nekdo storil uradno pregonljivo kaznivo dejanje, lahko osumljenca pridržijo, da ugotovijo njegovo identiteto, preverijo alibi ter zaradi zbiranja in iskanja obremenilnih dokazov v kazenskem postopku. Naslednja stopnja je privedba k preiskovalnemu sodniku, ki na podlagi zbranih dokazov policije in tožilstva odloča o nadaljnji usodi osumljenca, a tudi ta se mora zgoditi v roku 48 ur, sicer mora osumljenec na prostost.
Dobijo seznam pravic
Ker gre pri pridržanju za poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, morajo vsem omogočiti ustrezno pravno varstvo. Osnovne pravice pridržanega so (pisna) seznanitev z razlogi za pridržanje, pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do obveščanja bližnjih, pravica do obveščanja diplomatsko-konzularnega predstavništva, pravica do zdravniške pomoči, pravica do gibanja in počitka ter pravica do humanega ravnanja. Vsekakor pa po koncu postopka sledi še pravica do pritožbe, če kdo misli, da s pridržanjem oziroma postopkom le ni bilo vse v najlepšem redu.
Maja Ciperle Adlešič z Generalne policijske uprave je pojasnila, da so ne glede na zakonsko podlago vse pravice zajete v posebnem obvestilu, ki ga pridržana oseba tudi dobi. Navedeno obvestilo ima policija v slovenskem in 22 tujih jezikih. Obvestilo policist izroči vsaki pridržani osebi, kar s svojim podpisom potrdita tako policist kot pridržani. Ciperle Adlešičeva poudarja še, da ima pridržani vse pravice ves čas pridržanja, tudi če se je določeni pravici ob odrejenem pridržanju odpovedal in jo lahko uveljavlja kadar koli.
Klic odvetnika
S klicem odvetnika, kot je širši javnosti sicer bolj znan iz filmov, ni težav, vendar ga o pridržanju obvesti policist in ne pridržani sam. Seveda pa oseba sama izbere odvetnika oziroma, če si ga glede na svoje premoženjsko stanje ne more zagotoviti sama, ga na njeno zahtevo postavi policija, če je to v interesu pravičnosti. Če pridržani nima izbranega odvetnika, pa mu policist priskrbi seznam odvetnikov odvetniške zbornice.
Če odvetnik potrdi, da bo navzoč pri nadaljnjem postopku, policist do njegovega prihoda odloži vsa nadaljnja dejanja, ki so usmerjena v dokazovanje kršitve. Odlog traja do prihoda zagovornika, vendar najdlje dve uri od klica odvetniku. Zagovornik in pridržani imata pravico do zaupnega (neoviranega) stika, ki ga policist lahko vizualno nadzira, ne sme pa ga poslušati.
Na željo pridržanega policist obvesti tudi bližnje sorodnike, delodajalca, center za socialno delo ter drug pristojni organ ali osebo, če je treba poskrbeti za živali ali varnost premoženja.
Po štirih do petih urah prva malica
Vsakemu, ki je pridržan več kot 12 ur, morajo na policiji priskrbeti tri obroke hrane, od tega enega toplega. Drugim pridržanim praviloma pripadajo suhi obroki hrane. Osebam, ki so pridržane do 12 ur, mora policist prvi suhi obrok praviloma zagotoviti po štirih do petih urah pridržanja, v nadaljevanju pa vsakih pet ur. Pri tem se čim bolj upoštevata tudi dnevni čas, ki je sicer običajen za zaužitje posameznega obroka, in stanje osebe.
Upoštevajo tudi želje vseh, ki so pri prehrani izbirčni, bodisi iz zdravstvenih razlogov bodisi zaradi svojega prepričanja, zato zagotavljajo tako, recimo, vegetarijanski kot veganski obrok. Pri prehrani so praviloma zadržani pri osebah, ki so očitno pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi. Zagotovo pa dobijo dovolj vode.
