Življenjska doba nad povprečjem
Svet je v zadnjih 75 letih dosegel izjemen napredek na področju javnega zdravja, ob svetovnem dnevu zdravja 7. aprilu ocenjuje SZO: uspešen je bil v boju s črnimi kozami, za 99 odstotkov je zmanjšal pojavnost otroške paralize, s cepivi je preprečil več milijonov smrti in zmanjšal umrljivost mater. Slovenija je po večini kazalnikov v koraku s povprečjem EU. Lani je svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro ocenilo skoraj 70 odstotkov Slovencev, starejših od 16 let.
Najbolj zdrave se po podatkih Sursa počutijo Gorenjci in prebivalci osrednje Slovenije, najmanj Pomurci. V primerjavi z Gorenjci je kar petnajst odstotkov manj Pomurcev zadovoljnih z zdravjem – in s tem tudi z življenjem. Zdravje je večinoma tudi izraz ukvarjanja s športom in rekreacijo. Le štirje od desetih Slovencev so najmanj enkrat na dan telesno dejavni. Tistih, ki so zdravstveno stanje ocenili kot zelo slabo, se jih neprekinjeno najmanj deset minut na dan rekreira, s tem da kolesarijo, hodijo peš v službo, po opravkih …, je manj kot tretjina.
Za Slovence manj spodbudne rezultate je dala mednarodna raziskava, v kateri je sodelovala tudi agencija Mediana. V njej smo po lastni oceni pod svetovnim in evropskim povprečjem, saj zdravja ne ocenjujeta pozitivno niti dve tretjini prebivalcev. Slabše kot leto prej so Slovenci ocenili tudi svojo telesno pripravljenost, težo in razpoloženje.
Da bi popravili svoje zdravje in počutje, se številni zatekajo k prehranskim dopolnilom. V društvu za zdravje srca in ožilja so letošnji svetovni dan zdravja posvetili dilemam o (ne)škodljivosti prehranskih dopolnil. Primarij Matija Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik društva opozarja na zmedo in manipulacije na trgu prehranskih dopolnil, ki so v EU regulirana kot živila: »Ocenjeno je, da je bil trg prehranskih dopolnil leta 2022 vreden 163,9 milijarde ameriških dolarjev, tržne raziskave pa napovedujejo, da se bo ta trg do leta 2030 povečal na 327,4 milijarde.« Cevc še opozarja, da trg s prehranskimi dopolnili ni ustrezno nadzorovan in je poln pripravkov zelo dvomljive kakovosti, saj »teh nihče ne nadzoruje, še manj pa so nadzorovane zdravstvene trditve, ki te pripravke spremljajo«.
Ocenjuje se, da je bil trg prehranskih dopolnil leta 2022 vreden 150 milijard evrov, tržne raziskave pa napovedujejo, da se bo ta trg do leta 2030 povečal na 300 milijard evrov.
Matija Cevc
Pričakovana življenjska doba višja od povprečja EU
Leta 2021 smo v državi opravili 1,2 milijona preventivnih in 6,7 milijona kurativnih obiskov pri zdravnikih na primarni ravni. Pred šestimi leti smo zdravnike po telefonu ali e-pošti potrebovali 44.000-krat, leta 2021 pa smo opravili skoraj 1,9 milijona svetovanj »na daljavo«. Stroški za zdravila so bili lani v veliko breme desetini gospodinjstev.
Sedem od desetih odraslih pravi, da se počutijo zdrave.
V Sloveniji so najbolj zadovoljni z življenjem na Gorenjskem.
Umrljivost je višja zaradi samomorov in nezgod.
Pričakovano trajanje življenja je pri nas po zadnjih podatkih Eurostata – nanašajo se na leto 2021 – nekoliko višje od povprečja 27 držav EU: pri Slovencih znaša 77,7 (77,2 leta v EU27), pri Slovenkah pa 83,8 leta (82,9 leta v EU27). Medtem ko Slovenija po umrljivosti zaradi bolezni obtočil, raka in dihal ne odstopa bistveno od evropskega povprečja, pa imamo po Eurostatu opazno višjo umrljivost zaradi samomorov in tako imenovanih »zunanjih vzrokov«, med katere sodijo tudi nezgode – predvsem v transportu.
