Zrelost Slovenije na področju odprtih podatkov
Slovenija je, kot kaže sredi decembra objavljeno poročilo evropske komisije o zrelosti odprtih podatkov za leto 2022, ohranila skupno deveto mesto, medtem ko je v skupini tako imenovanih hitrih sledilcev prevzela prvo mesto. Najboljše tri države so Francija, Ukrajina in Poljska.
Poročilo, ki ga za komisijo zadnjih osem let pripravlja CapGemini Invent, predstavlja napredek, ki so ga evropske države dosegle pri spodbujanju objave in ponovne uporabe odprtih podatkov, ter različne prednostne naloge, ki so si jih zastavile, da bi to omogočile, navaja vladna služba za digitalno preobrazbo. Slovenija je lansko leto zbrala 91,6 odstotka vseh možnih točk in se s tem uvrstila na 9. mesto, letos pa je kljub spremenjeni metodologiji z 90 odstotki točk ohranila 9. mesto.
Ocena temelji na zrelosti štirih dimenzij oziroma kategorij, in sicer so to politika odprtih podatkov (vključuje okvir nacionalne politike, upravljanje odprtih podatkov in izvajanje politike odprtih podatkov), vpliv odprtih podatkov (vključuje strateško ozaveščenost, politični vpliv, družbeni vpliv, vpliv na okolje in gospodarski vpliv), portal odprtih podatkov (funkcije portala, uporaba portala in trajnost portala) ter kakovost odprtih podatkov (ažurnost in popolnost podatkov oziroma metapodatkov, spremljanje in merjenje kakovosti metapodatkov, kakovost uvajanja in povezanih podatkov).
Na krilih podatkov
Tematike, vezane na podatke v zdravstvu, pa je z dogodki za splošno javnost v okviru projekta Na krilih podatkov jeseni začela predstavljati tudi družba Roche. Z različnimi sogovorniki tako predstavljajo prednosti, ki jih deljenje anonimiziranih podatkov prinaša različnim udeležencem v zdravstvu, v nadaljevanju projekta pa želijo poudariti, da lahko sekundarna uporaba pospeši razvoj in raziskave in da to prinaša napredek tako v preprečevanju bolezni (preventiva) kot tudi pri zdravljenju.
Pospešena digitalizacija zahteva premišljene pristope k ozaveščanju, izobraževanju in opolnomočenju širše javnosti in bolnikov in tudi sicer uporabnikov sodobnih informacijskih tehnologij. Partnerji projekta Na krilih podatkov so poleg družbe Roche Slovenija še DIH HealthDay.si, Inštitut za strateške rešitve (ISR), Spominčica - Alzheimer Slovenija, SRC Rešitve za zdravstvo in Simbioza Genesis, social enterprise.
Povezovanje zdravstvenih podatkov
Tako so na zadnji okrogli mizi STA kluba, ki jo je družba Roche pripravila sredi decembra skupaj s partnerji v projektu, izpostavili, kako se lahko s povezovanjem zdravstvenih podatkov izognemo nekaterim boleznim, jih preprečimo ali pa hitreje in bolj ciljno pozdravimo. V Sloveniji smo na prelomnici v zdravstvu pri digitalizaciji, imamo pa ogromno podatkov, ki niso usklajeni.
Uvodoma je bila predstavljena zgodba iz Velike Britanije, kjer so po pregledu podatkov mladih bolnikov z astmo opazili, da imajo v enem delu države bistveno več urgentnih sprejemov v bolnišnice. Zato se je lokalna bolnišnica obrnila na splošne zdravnike iz tega okolja, da so povezali anonimizirane podatke in po natančni analizi identificirali dejavnike tveganja za poslabšanje bolezni. Z dodatno podporo in nasveti za obvladovanje bolezni je življenje bolnikov spet postalo brezskrbno. Z dobrim obvladovanjem astme je mogoče preprečiti dve tretjini smrti, povezanih s to kronično boleznijo.
Matej Kokalj Kokot z medicine dela, prometa in športa ter predstavnik zdravniške zbornice v vladni strokovni skupini za digitalizacijo zdravja, je poudaril, da so osnova v svetu podatki o bolniškem staležu, ki se zbirajo na nacionalni ravni ali v nekem podjetju. Na podlagi tega lahko zdravniki ugotovijo, kaj so najpogostejši zapleti oziroma katere težave imajo nekateri poklici. Po njegovih besedah imamo ponesrečeno zakonodajo, saj smo ena redkih držav, kjer zdravniki medicine dela do teh podatkov ne morejo priti. Pri zbiranju teh podatkov bi se morali po njegovem mnenju najprej poenotiti, katere podatke zbirati in kako rešiti njihovo hrambo, vendar bo to brez sodelovanja vseh deležnikov težko doseči.
Vodja sektorja za podatkovno ekonomijo v vladni službi za digitalno preobrazbo Aleš Veršič svoje zdravstvene podatke aktivno zbira na pametni uri, kar mu je, kot pravi, pomagalo, ko je zbolel za covidom, saj je tako spremljal svoje zdravstveno stanje. »Ključno pri pametnih urah je, da hranijo vso zgodovino zdravstvenih stanj za nazaj, ki bi na dolgi rok pomagala pri odkritju vzroka za bolezen. Te naprave bi nam lahko pomagale pri zgodovini bolezni tudi v tujini, kjer bi se zdravnik lažje odločil o zdravljenju,« je po poročanju STA še dodal Veršič. Predstojnica zdravstveno podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Metka Zaletel je opozorila, da zbirajo ogromno podatkov, na primer zdravje v občini, podatkovni portal, a največjo težavo vidi v pomanjkanju kadra in nesodelovanju z deležniki. »V prihodnosti bomo morali iskati nove vire podatkov in izrabiti tiste, ki jih imamo; razlog je kadrovski, različni napovedni modeli pa bi nam lahko pomagali.«
