150 let po ukinitvi suženjstva opravičilo žrtvam in njihovim potomcem
»Dolgo sem mislil, da je vloga Nizozemske v suženjstvu preteklost, nekaj, kar smo pustili za seboj. Vendar sem se motil. Stoletja zatiranja in izkoriščanja še danes puščajo posledice,« je med odmevnim govorom pojasnil nizozemski premier Mark Rutte in se uradno opravičil za zgodovinsko vlogo svoje države, nekdanje kolonialne sile, v suženjstvu, ki ga je razglasil za zločin proti človečnosti.
Rutte: Suženjstvo je bilo zločin proti človečnosti.
V Haagu želijo sprožiti širšo razpravo pred pomembno obletnico.
Se bo opravičil tudi kralj Viljem Aleksander?
»V imenu nizozemske vlade se opravičujem za pretekla dejanja nizozemske države: zasužnjenim ljudem v preteklosti povsod po svetu, ki so trpeli zaradi teh dejanj, ter njihovim hčeram in sinovom ter vsem njihovim potomcem vse do danes,« je v prostorih nizozemskega narodnega arhiva povedal Rutte, rekoč, da je Nizozemska stoletja omogočala, spodbujala in ohranjala suženjstvo ter z njim služila denar. »V imenu nizozemske države se je z ljudmi stoletja ravnalo kot z blagom, bili so izkoriščani in zlorabljeni. Pod nizozemsko državno oblastjo je bilo človeško dostojanstvo kršeno na najhujši možni način.« Posledice tega, kot je dodal, se še vedno čuti.
Če bo šlo vse po načrtih, bodo besede štirikratnega premiera še dolgo odmevale. V Haagu upajo, da bodo sprožile širšo razpravo pred 150. obletnico dokončne ukinitve suženjstva, ki jo bodo v državi in v njenih nekdanjih kolonijah obeležili prihodnje leto. »Tega ne počnemo, da bi izbrisali vse, kar je bilo. Niti ne zato, da bi pozabili na preteklost. To počnemo, da bi na pragu pomembnega spominskega leta skupaj našli pot naprej,« je razmišljanje vlade strnil Rutte.
Več članov njegove ministrske ekipe je to sporočilo osebno preneslo predstavnikom oblasti v sedmih nekdanjih nizozemskih kolonijah v Karibih in Južni Ameriki, kamor so od 16. pa vse do poznega 18. stoletja iz Afrike prepeljali okoli 600.000 ljudi ter jih spremenili v sužnje. Kako se bodo na nizozemsko odločitev odzvali v Surinamu, Curaçau, Svetem Martinu, Arubi, Bonairu, Sabi in Svetemu Evstahiju, ni bilo povsem jasno. Silveria Jacobs, premierka Svetega Martina, je konec tedna nakazala, da njena vlada opravičila ne bo kar tako sprejela.
Najprej proti, nato za
Enotnega odziva ni pričakovati niti na Nizozemskem. Vlada je, sodeč po premierovih besedah, še do nedavnega nasprotovala uradnemu opravičilu za suženjstvo. V ozadju pomislekov naj bi bila skrb, da bi to lahko poglobilo polariziranost družbe. Toda z lansko objavo poročila posebne svetovalne skupine na temo zgodovine suženjstva so se stvari začele obračati.
»Razprava je tekla že dlje časa, prepričati je bilo treba predvsem premiera Rutteja,« je današnji govor za Delo komentirala Maartje Janse, profesorica nizozemske zgodovine na univerzi v Leidnu. K razmisleku sta ga, kot kaže, prisilila vse večji politični in družbeni pritisk; v zadnjih letih se je za vlogo v suženjstvu opravičilo več nizozemskih mest in institucij, vključno z nizozemsko centralno banko.
Zgodovinarka se, podobno kot predstavniki skupin za počastitev žrtev teh zločinov iz preteklosti, vseeno sprašuje, ali ne bi bilo bolje z uradnim opravičilom počakati do obeležitve 150. obletnice ukinitve suženjstva julija prihodnje leto, na kateri bo po napovedih sodeloval kralj Viljem Aleksander.
Po današnjem dnevu bo veliko ljudi pričakovalo opravičilo še iz njegovih ust. »Morda se bo to tudi zgodilo,« je dodala Maartje Janse.
