Albanija je že peto leto v čakalnici EU
Čeprav notranjepolitična kriza blokira proces integracije Albanije v EU, oblast in opozicija ostajata vsaka v svojem rovu.
Odpri galerijo
Protestniki pred vladnim poslopjem so policiste obmetavali s kamenjem. FOTO: Florion Goga/Reuters
Albanija se je po zaslugi protivladnega protesta v Tirani, ki se je sprevrgel v nasilje, znova znašla na naslovnicah. Po napovedih opozicije, ki naj bi vrnila mandate in zapustila parlament, bo v četrtek nov protest. Tako kaže, da Albanija letos še ne bo odprla pristopnih pogajanj z EU.
Politično razpoloženje v državi od političnega preobrata leta 1992 zaznamujejo spori med oblastjo in opozicijo. Vrstijo se obtožbe o manipulacijah na volitvah, politična razprava pa praviloma poteka brez argumentov. Pretepi v parlamentu niso redki, vodilni politiki pa krivico za spopade valijo drug na drugega. V zadnjih dneh so opozicijski poslanci znova obmetavali premiera z jajci in škropili z barvo.
Prvak Demokratske stranke, ki je največja albanska opozicijska stranka, Ljulzim Baša, je sporočil, da bo njenih 33 poslancev v parlamentu odstopilo in vrnilo mandate zaradi neučinkovitosti in koruptivnosti socialistične vlade. Kot je poudaril, njegova stranka ne bo več prispevala k ohranjanju fasade institucij, ki so rezultat volitev, ki so jih diktirali kriminalci.
Za izstop iz parlamenta se je odločilo tudi 11 poslancev manjših opozicijskih strank, po pričakovanjih pa naj bi vrnilo mandate tudi 18 poslancev Socialističnega gibanja za integracijo. Vladajoči socialisti imajo v 140-članskem parlamentu udobno večino 74 poslancev, tako da jih izstop opozicije ne bo ogrozil.
Premier Edi Rama, ki ga opozicija obtožuje kriminalnega delovanja, koruptivnosti, nepotizma in netransparentnosti javnih naročil, je že izjavil, da ne bo odstopil in da v državi ne bo predčasnih parlamentarnih volitev. Po njegovem je opozicija v globoki krizi in ni v položaju, da bi lahko politično izzvala vlado.
K odstopu predsednika vlade je na zadnjih nasilnih protestih pozivalo tudi več tisoč protestnikov. Ramo so obtoževali korupcije in povezanosti z organiziranim kriminalom ter zahtevali predčasne volitve. V protestih je bilo ranjenih več deset protestnikov in policistov, ki so demonstrante razgnali s solzivcem in vodnim topom.
Številni Albanci se počutijo prevarani. Moto protesta je bil »Mi hočemo Albanijo podobno Evropi«. Kljub reformam v pravosodju Albanija še vedno spada med najbolj koruptivne države v Evropi, Albanci pa ji ne zaupajo več.
Sedanji množični protest je nadaljevanje večtedenskih študentskih protestov. Študenti so zahtevali cenejši študij, boljše pogoje za študij in zamenjavo koruptivnih vodilnih elit na univerzah. Na protestih so pozivali vrstnike: »Ne zapuščajte države, mi hočemo študirati in delati v svoji državi!«
Poslanci evropskega parlamenta, ki so ocenili lanski napredek Albanije, so z večino glasov potrdili poročilo in podprli korake, narejene za povečanje neodvisnosti in profesionalnosti sodstva, kot tudi napredek, dosežen pri boju proti organiziranemu kriminalu. Kljub temu so ostali zaskrbljeni glede visoke stopnje korupcije, počasnega tempa in neučinkovitosti sodnega sistema.
Bruselj je že lani pustil Tirano v čakalnici, junija pa bo odprl pogajanja o priključitvi EU, če bo Albanija izpolnila vse nujne pogoje. Poročevalec evropskega parlamenta o Albaniji Knut Fleckenstein je dejal: »Po štirih letih priznavanj Albanije kot kandidatke za EU je že čas, da EU odpre pristopna pogajanja. Država je naredila dober napredek v pravosodni reformi s postopkom preverjanja, kar je bila ena od ključnih zahtev. Boj proti korupciji poteka in je dosegel določen uspeh.«
Čeprav notranjepolitična kriza blokira proces integracije Albanije v EU, oblast in opozicija ostajata vsaka v svojem rovu. Albanija je članica Nata od leta 2009, ko se je med drugim obvezala, da bo izpeljala reforme, ki bodo konsolidirale pravno državo in svobodo medijev. Izhod iz politične krize bi bil lahko demokratični dialog, ki bi utrl pot nujnim reformam.
Politično razpoloženje v državi od političnega preobrata leta 1992 zaznamujejo spori med oblastjo in opozicijo. Vrstijo se obtožbe o manipulacijah na volitvah, politična razprava pa praviloma poteka brez argumentov. Pretepi v parlamentu niso redki, vodilni politiki pa krivico za spopade valijo drug na drugega. V zadnjih dneh so opozicijski poslanci znova obmetavali premiera z jajci in škropili z barvo.
Izstop opozicije iz parlamenta
Prvak Demokratske stranke, ki je največja albanska opozicijska stranka, Ljulzim Baša, je sporočil, da bo njenih 33 poslancev v parlamentu odstopilo in vrnilo mandate zaradi neučinkovitosti in koruptivnosti socialistične vlade. Kot je poudaril, njegova stranka ne bo več prispevala k ohranjanju fasade institucij, ki so rezultat volitev, ki so jih diktirali kriminalci.
Za izstop iz parlamenta se je odločilo tudi 11 poslancev manjših opozicijskih strank, po pričakovanjih pa naj bi vrnilo mandate tudi 18 poslancev Socialističnega gibanja za integracijo. Vladajoči socialisti imajo v 140-članskem parlamentu udobno večino 74 poslancev, tako da jih izstop opozicije ne bo ogrozil.
Premier Edi Rama, ki ga opozicija obtožuje kriminalnega delovanja, koruptivnosti, nepotizma in netransparentnosti javnih naročil, je že izjavil, da ne bo odstopil in da v državi ne bo predčasnih parlamentarnih volitev. Po njegovem je opozicija v globoki krizi in ni v položaju, da bi lahko politično izzvala vlado.
Ljudje se počutijo prevarane
K odstopu predsednika vlade je na zadnjih nasilnih protestih pozivalo tudi več tisoč protestnikov. Ramo so obtoževali korupcije in povezanosti z organiziranim kriminalom ter zahtevali predčasne volitve. V protestih je bilo ranjenih več deset protestnikov in policistov, ki so demonstrante razgnali s solzivcem in vodnim topom.
Številni Albanci se počutijo prevarani. Moto protesta je bil »Mi hočemo Albanijo podobno Evropi«. Kljub reformam v pravosodju Albanija še vedno spada med najbolj koruptivne države v Evropi, Albanci pa ji ne zaupajo več.
Sedanji množični protest je nadaljevanje večtedenskih študentskih protestov. Študenti so zahtevali cenejši študij, boljše pogoje za študij in zamenjavo koruptivnih vodilnih elit na univerzah. Na protestih so pozivali vrstnike: »Ne zapuščajte države, mi hočemo študirati in delati v svoji državi!«
Napredek v boju proti korupciji
Poslanci evropskega parlamenta, ki so ocenili lanski napredek Albanije, so z večino glasov potrdili poročilo in podprli korake, narejene za povečanje neodvisnosti in profesionalnosti sodstva, kot tudi napredek, dosežen pri boju proti organiziranemu kriminalu. Kljub temu so ostali zaskrbljeni glede visoke stopnje korupcije, počasnega tempa in neučinkovitosti sodnega sistema.
Bruselj je že lani pustil Tirano v čakalnici, junija pa bo odprl pogajanja o priključitvi EU, če bo Albanija izpolnila vse nujne pogoje. Poročevalec evropskega parlamenta o Albaniji Knut Fleckenstein je dejal: »Po štirih letih priznavanj Albanije kot kandidatke za EU je že čas, da EU odpre pristopna pogajanja. Država je naredila dober napredek v pravosodni reformi s postopkom preverjanja, kar je bila ena od ključnih zahtev. Boj proti korupciji poteka in je dosegel določen uspeh.«
Čeprav notranjepolitična kriza blokira proces integracije Albanije v EU, oblast in opozicija ostajata vsaka v svojem rovu. Albanija je članica Nata od leta 2009, ko se je med drugim obvezala, da bo izpeljala reforme, ki bodo konsolidirale pravno državo in svobodo medijev. Izhod iz politične krize bi bil lahko demokratični dialog, ki bi utrl pot nujnim reformam.
