Ameriški mir za Gazo

Prepiri, ali je predsednik Donald Trump res obračunal z iranskimi jedrskimi programi, so se v ameriškem tisku polegli, republikanski prvak pa hoče v značilnem velikopoteznem slogu pomiriti­ vojno v Gazi. Šestdeset­dnevno premirje z izpustitvijo Hamasovih talcev ter številnih Palestincev iz izraelskih zaporov naj bi sklenili prihodnji teden. V Beli hiši kljub več propadlim priložnostim iz preteklega obdobja zatrjujejo, da boljše priložnosti ne bo.

Svet se strinja, da je palestinska enklava ob vzhodni obali Sredozemskega morja z dvema milijonoma prebivalcev v središču bližnjevzhodnih trenj, toda različne strani vidijo diametralno nasprot­ne poudarke. Eno stran boli trpljenje palestinskega ljudstva. Druga vidi prebivalce Gaze kot žrtve ali kolaborante morilskega režima, ki hoče preprečiti zbliževanje med Izraelom in arabskimi državami ter deluje z močno podporo iranskih ajatol. V tej optiki, ki jo ameriški predsednik deli z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, Bela hiša piše svoj predlog pomirjanja Gaze.

Hamasovi bojevniki v Rafi med predajo talcev 22. februarja. Foto: Hatem Khaled/Reuters

Šestdeset dni premirja v zameno za Hamasovo izpustitev dela ali vseh še živih talcev ter večjega števila palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov se sliši podobno prejšnjim propadlim poskusom premirja, ki jih je predlagal tudi varnostni svet OZN. Trumpov predlog, o katerem se pogaja Steve Witkoff, pa prihaja v spremenjenih razmerah po ameriškem in izraelskem napadu na Iran. Ni še jasno, ali bo to olajšalo ali otežilo njegovo uresničitev. Izraelski premier Netanjahu, ki ga v začetku tedna pričakujejo v Washingtonu, je že zavrnil kakršenkoli Hamastan ob mejah judovske države.

Velike spremembe

Ameriški predsednik je v torek zvečer čivknil, da se bodo v času premirja o končanju vojne pogovarjali z vsemi stranmi, torej tudi s Hamasom. Napad na Iran je še ena različica njegove zunanjepolitične doktrine, ki jo je podpredsednik J. D. Vance opredelil kot spreminjanje države (in sveta) na bolje z jasnim definiranjem ameriškega interesa, agresivnimi pogajanji za njegovo doseganje in, če bo treba, prevladujočo uporabo sile. Trump hoče nadaljevati abrahamske sporazume, ki jih je začel v prvem mandatu in v okviru katerih je Izrael normaliziral odnose z Bahrajnom, Združenimi arabskimi emirati, Marokom in Sudanom.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu med njegovim aprilskim obiskom v Beli hiši. Foto: Brendan Smialowski/Afp

Mnogi verjamejo, da je Hamas napadel Izrael, da bi preprečil normalizacijo Izraela in Savdske Arabije. Da so do palestinske veje Muslimanskih bratov nestrpni tudi v arabskih državah, so sredi junija pokazali v Egiptu, kjer so preprečili pohod mednarodnih aktivistov do Gaze. Po velikih žrtvah zaradi izraelske ofenzive je težko oceniti privrženost Palestincev Hamasu, ki jim s trdo roko vlada skoraj 20 let. Ker izgublja zaveznike v Libanonu in Iranu ter že tretjega vrhovnega poveljnika v osmih mesecih, v Washingtonu upajo na aktivno pomoč arabskih držav, kot sta Egipt in Katar, pri upravljanju ­palestinskih ozemelj.

Pod Trumpom ne govorijo več o rešitvi z dvema državama, gotovo pa se napovedujejo velike spremembe. Netanjahu je v sredo omenjal velikanske gospodarske, nacionalne, mednarodne in energetske priložnosti, ki jih ne bodo zamudili: energetske vire Azije, Bližnjega vzhoda in Arabskega polotoka naj bi povezali z Zahodom. Tu se, če ne bo novih vojn, napovedujejo nove začasne in trajne koalicije.