Assange ne pristaja na izročitev ZDA
Britansko sodišče je ustanovitelja WikiLeaksa prvič zaslišalo v zvezi z zahtevo po izročitvi, ki so jo Američani podali praktično takoj po njegovi aretaciji.
Odpri galerijo
Julian Assange včeraj ob prihodu na sodišče. FOTO: Henry Nicholls/Reuters
Ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assanga je londonsko sodišče Westminster Magistrates' Court po včerajšnji obsodbi na 50 tednov ječe zaradi kršenja pogojev izpusta leta 2012 danes prvič zaslišalo še v zvezi z zahtevo po njegovi izročitvi ZDA. Američani so jo podali praktično takoj po njegovi aretaciji na veleposlaništvu Ekvadorja 11. aprila letos.
Ko so Assanga s sodišča preko video povezave vprašali, ali pristaja na izročitev ZDA, je to, kot poroča agencija Reuters, zavrnil. Zahteva ZDA se seveda nanaša na objavo tajnih diplomatskih depeš, eno najobsežnejših razkritij tajnih dokumentov v zgodovini, zaradi česar je Assange sedem let prebil na veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu. To ga je 11. aprila naposled predalo britanskim oblastem.
Assange se je leta 2012 s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo sicer sprva izognil obravnavi zahteve za izročitev Švedski, kjer je bil obtožen posilstva. Ker je s tem kršil določila pogojnega izpusta, ga je sodišče včeraj obsodilo na skoraj leto dni oziroma 50 tednov zapora.
Zaprt je v londonskem zaporu Belmarsh, uradno zaporu Njenega veličanstva Belmarsh, namenjenemu zapornikom A kategorije. Pogosto tistim iz primerov, ki zadevajo nacionalno varnost Velike Britanije, denimo terorizem. Nekateri mu pravijo tudi britanska različica Guantanamo Baya.
Kot piše CNN, je sodišču iz zapora, oblečen v športno oblačilo in brez lisic, izjavil: »Ne pristajam na izročitev zaradi opravljanja novinarstva, ki je dobilo veliko, veliko nagrad in vplivalo na veliko ljudi.«
Assangu zaradi kršenja pogojnega izpusta skoraj leto zapora
Julian Assange: »Wikileaks smo vohuni za ljudi.«
Ekvadorski predsednik: Assange je veleposlaništvo uporabljal za vohunjenje
Vrsta ovir za izročitev Assangea
Američani so ga uradno obtožili zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom. Obtožujejo ga, da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, da je potem lahko objavil tajne depeše in dokumente State Departmenta in Pentagona.
Za to Assangu grozi pet let zapora, vendar pa ni jasno, ali so to edine obtožbe ali pa se kje skriva še kaka tajna obtožnica. Sprva se je govorilo celo, da bi bil zaradi veleizdaje lahko obsojen na dosmrtno ječo.
Zdajšnji urednik WikiLeaksa, Islandec Kristinn Hrafnsson, je CNN po včerajšji razsodbi izjavil: »Zahteva ZDA po izročitvi temelji na obtožnicah nižje ravni, a menimo, da gre v osnovi za past. Za to, da bi ga dobili v ZDA, kjer bi sledile dodatne obtožbe.«
Že včeraj je izjavil, da predstavlja Assangu bitka za preprečitev izročitve »vprašanje življenja in smrti.«
Odločitve Velike Britanije glede izročitve zaenkrat še ni pričakovati. Assange bo zelo verjetno v postopku izkoristil vse pravne možnosti, zaradi česar se bo postopek lahko zavlekel. Pred morebitno izročitvijo ZDA bo verjetno moral najprej prestati tudi omenjenih 50 tednov zapora v Veliki Britaniji. To kazen so mu včeraj dosodili na britanskem sodišču Southwark Crown Court. Od prijetja 11. aprila je bil sicer že v priporu.
Ko so Assanga s sodišča preko video povezave vprašali, ali pristaja na izročitev ZDA, je to, kot poroča agencija Reuters, zavrnil. Zahteva ZDA se seveda nanaša na objavo tajnih diplomatskih depeš, eno najobsežnejših razkritij tajnih dokumentov v zgodovini, zaradi česar je Assange sedem let prebil na veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu. To ga je 11. aprila naposled predalo britanskim oblastem.
Assange se je leta 2012 s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo sicer sprva izognil obravnavi zahteve za izročitev Švedski, kjer je bil obtožen posilstva. Ker je s tem kršil določila pogojnega izpusta, ga je sodišče včeraj obsodilo na skoraj leto dni oziroma 50 tednov zapora.
Zaprt je v londonskem zaporu Belmarsh, uradno zaporu Njenega veličanstva Belmarsh, namenjenemu zapornikom A kategorije. Pogosto tistim iz primerov, ki zadevajo nacionalno varnost Velike Britanije, denimo terorizem. Nekateri mu pravijo tudi britanska različica Guantanamo Baya.
Kot piše CNN, je sodišču iz zapora, oblečen v športno oblačilo in brez lisic, izjavil: »Ne pristajam na izročitev zaradi opravljanja novinarstva, ki je dobilo veliko, veliko nagrad in vplivalo na veliko ljudi.«
Preberite še:
Assangu zaradi kršenja pogojnega izpusta skoraj leto zapora
Julian Assange: »Wikileaks smo vohuni za ljudi.«
Ekvadorski predsednik: Assange je veleposlaništvo uporabljal za vohunjenje
Vrsta ovir za izročitev Assangea
Po svetu se vrstijo demonstracije v podoporo Assangu. Tako je bilo danes pred Brandenburškimi vrati v Berlinu. FOTO: John Macdougall/AFP
Američani so ga uradno obtožili zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom. Obtožujejo ga, da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, da je potem lahko objavil tajne depeše in dokumente State Departmenta in Pentagona.
Za to Assangu grozi pet let zapora, vendar pa ni jasno, ali so to edine obtožbe ali pa se kje skriva še kaka tajna obtožnica. Sprva se je govorilo celo, da bi bil zaradi veleizdaje lahko obsojen na dosmrtno ječo.
Zdajšnji urednik WikiLeaksa, Islandec Kristinn Hrafnsson, je CNN po včerajšji razsodbi izjavil: »Zahteva ZDA po izročitvi temelji na obtožnicah nižje ravni, a menimo, da gre v osnovi za past. Za to, da bi ga dobili v ZDA, kjer bi sledile dodatne obtožbe.«
Že včeraj je izjavil, da predstavlja Assangu bitka za preprečitev izročitve »vprašanje življenja in smrti.«
Odločitve Velike Britanije glede izročitve zaenkrat še ni pričakovati. Assange bo zelo verjetno v postopku izkoristil vse pravne možnosti, zaradi česar se bo postopek lahko zavlekel. Pred morebitno izročitvijo ZDA bo verjetno moral najprej prestati tudi omenjenih 50 tednov zapora v Veliki Britaniji. To kazen so mu včeraj dosodili na britanskem sodišču Southwark Crown Court. Od prijetja 11. aprila je bil sicer že v priporu.
