Na Madžarskem zaradi Ukrajine izredne razmere, Orbán bo vladal z odloki
20.41 Zahodni mediji poročajo o sestrelitvi in smrti ruskega generalmajorja Kanamata Botaševa
Na seznamu visokih častnikov ruske vojske, ki so izgubili življenje med invazijo v Ukrajini, naj bi bil tudi generalmajor Kanamat Botašev, poročajo zahodni mediji, ki se sklicujejo na BBC Russia, ta pa na tri nekdanje generalmajorjeve podrejene. Generalštab oboroženih sil Ukrajine je sicer v nedeljo sporočil, da so nad regijo Lugansk sestrelili rusko jurišno letalo suhoj (SU-25) in da se pilot ni imel časa katapultirati.
20.05 Ruske sile napredujejo na vzhodu Ukrajine
Ruske sile počasi, a vztrajno napredujejo na vzhodni fronti, kjer ukrajinskim silam v mestih Severodoneck in Lisičansk grozi, da jih bodo nasprotniki v celoti obdali. V primeru zavzetja teh dveh krajev, bi Rusi tako rekoč v celoti obvladovali regijo Lugansk, poroča britanska mreža BBC.
Da je stanje za ukrajinske branilce na vzhodni fronti izjemno zahtevno, je danes potrdil tudi predstavnik za odnose z javnostmi ukrajinskega ministrstva za obrambo Oleksandr Motuzianik, ki je v televizijskem nastopu dejal, da se tam morda zdaj odloča usoda države.
Po njegovih besedah je ruska invazija na Ukrajino trenutno v najbolj aktivni fazi. Danes sta obe strani potrdili, da je kraj Svitlodarsk v regiji Doneck padel v ruske roke, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V bližini tega kraja leži največja ukrajinska termoelektrarna na premog.
Po navedbah vodje separatistične ljudske republike Doneck Denisa Pušilina pa potekajo tudi boji za nadzor nad krajem Liman, kjer naj bi napadalci zasedli že pol mesta. Liman se nahaja na cesti do Slovjanska in Kramatorska, največjih krajev v doneški regiji, ki sta še pod nadzorom Kijeva.
20.05 Na Madžarskem od polnoči izredne razmere zaradi vojne v Ukrajini
Madžarski premier Viktor Orbán je danes sporočil, da bodo v državi od polnoči veljale izredne razmere zaradi vojne v Ukrajini. Na Madžarskem že veljajo izredne razmere, in sicer zaradi pandemije covida-19, vendar se bo ta ukrep prihodnji torek iztekel.
»Svet je na robu gospodarske krize. Madžarska mora ostati zunaj te vojne ter zaščititi finančno varnost družin,« je na Facebooku zapisal Orbán. »To terja prostor za delovanje in takojšnje ukrepanje. Vlada, ki deluje v skladu z ustavo, zato razglaša izredne razmere od polnoči,« je sporočil.
Madžarski parlament je pred tem danes z dvotretjinsko večino vladajoče desne stranke Fidesz sprejel spremembo ustave, ki širi mandat vlade za razglasitev izrednih razmer v primeru oboroženih spopadov, vojne ali humanitarne nesreče.
Z danes potrjeno spremembo je bila uvedena nova kategorija izrednih razmer, v skladu s katero lahko vlada te sedaj razglasi tudi v primeru, ko se katera od sosednjih držav sooča z oboroženim spopadom, vojno ali humanitarno katastrofo. Z uvedbo novih izrednih razmer bo Orbán lahko še naprej vladal z odloki.
18.49 Navalni izgubil pritožbo na zaporno kazen, ponovno je obsodil Putinovo vojno v Ukrajini
Priprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je izgubil pritožbeni postopek na devetletno zaporno kazen, ki mu jo je rusko sodišče izreklo marca. Odločitev sodišča prihaja v času, ko je Moskva okrepila pritisk na še zadnje kritične glasove in medije v državi, poroča danes francoska tiskovna agencija AFP.
Z zavrnitvijo pritožbe je prvotna sodba, v kateri je bil spoznan za krivega goljufije, postala pravnomočna, kar pomeni, da bo opozicijski voditelj premeščen v kazensko kolonijo s strogim režimom in strogimi pogoji, ki le redko dovoljujejo obiske družine.
Navalni je svoje sojenje označil kot nesmiselno in dejal, da prezira moskovsko sodišče in ruski sodni sistem. »Vi, vaš sistem in Putin ste izdajalci ruskega ljudstva. Pripravljen sem sedeti v zaporu, da bi dokazal, da v Rusiji nismo vsi takšni,« je dejal 45-letnik in v svojem govoru ponovno obsodil Kremelj in njegovo vojno v Ukrajini.
Zaslišanja so se sicer pričela prejšnji teden, vendar so Navalnemu odobrili teden dni preložitve, da ga je lahko obiskala njegova družina. Njegova odvetnica Olga Mihajlova je takrat sodišču dejala, da je treba kazen razveljaviti, saj da je nepravična in v nasprotju z mednarodnim pravom. Tožilec jo je sicer na drugi strani označil za zakonito in povsem upravičeno.
17.49 Ruska duma podprla zakonodajo za lažje zapiranje tujih medijev
Ruski poslanci so danes podprli zakonodajo, ki bo omogočila lažje zapiranje tujih medijev v državi brez odločbe sodišča kot odgovor na podobne ukrepe tujih držav proti ruskim medijem. Gre za zadnjega v nizu ukrepov proti medijem v Rusiji v času ruske invazije na Ukrajino.
Ruska duma je v prvem branju sprejela dopolnila, ki oblastem omogočajo, da se hitro in v enaki meri odzovejo na »neprijazna dejanja proti našim medijem v tujini«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več zahodnih držav, vključno z EU, je po začetku ruske invazije na Ukrajino v okviru sprejetih sankcij proti Moskvi prepovedalo delovanje ruskih državnih medijev, med njimi televizije RT in tiskovne agencije Sputnik, zaradi širjenja propagande in dezinformacij.
Nova zakonodaja bo ruskemu generalnemu državnemu tožilcu omogočila, da enostransko odloči o zaprtju tujih medijev, ki delujejo v Rusiji, če bodo tuje vlade sprejele »sovražne« korake proti ruskim medijem v tujini. Za to je sedaj potrebna odločba sodišča, navaja AFP.
Medije bi lahko zaprli tudi, če bi širili informacije, ki diskreditirajo rusko vojsko ali so povezane z »uvedbo političnih in gospodarskih sankcij proti Rusiji s strani tujih držav«. Tujim dopisnikom v državi pa bi lahko odvzeli akreditacije zaradi »neprijaznih dejanj« ali zaradi omejitev, uvedenih za ruske medije v njihovi državi.
17.04 Rusija zavrnila italijanski predlog za mirovni načrt
Rusija je zavrnila predlog za mirovni načrt, ki ga je Moskvi posredovala Italija. Njegove vsebine javno niso predstavili, a ga je nekdanji predsednik Rusije in sedanji predsednik ruskega varnostnega sveta Dmitri Medvedjev označil za nekaj, česar »niso pripravili diplomati, pač pa lokalni politologi, ki so prebirali provincialne časopise in delujejo zgolj na podlagi ukrajinskih lažnih novic«.
»Če so potrebne mirovne iniciative, bi morale temeljiti na realnem pristopu, ki bi moral odražati stanje stvari. Tak dokument je že pred časom predlagala Rusija,« je izjavil po poročanju Anse.
16.27 Satelitski posnetki kažejo natovarjanje domnevno ukradenega ukrajinskega žita na ruske ladje
Mednarodni mediji so objavili satelitske posnetke podjetja Maxar Technologies, ki prikazujejo natovarjanje žita na ruske tovorne ladje v Sevastopolu na Krimu. Medtem ko ruska invazija na Ukrajino ogroža svetovni trg z žitom, na podlagi teh fotografij sklepajo, da prikazujejo ruski poskus trgovanja z ukradenim ukrajinskim žitom. Da Rusija to počne, jo je po pisanju CNN obtožil tudi Volodimir Zelenski.
Fotografije, posnete 19. maja, prikazujejo dve tovorni ladji, Matros Pozinič in Matros Koška. Prva je bila včeraj že na območju Egejskega morja in uradno namenjena v Bejrut, druga pa je še bila na območju Črnega morja. Trdnih dokazov, da gre za ukrajinsko žito, ni, a ga na Krimu proizvedejo malo, medtem ko ga tradicionalno proizvajajo v okupiranih bližnjih regijah Herson in Zaporožje. Ukrajinci so poročali, da so Rusi izpraznili številne silose z žitom in ga odpeljali na jug.
Kot dodaja CNN, je bila pot ladje Matros Poznič že pred tem v maju sumljiva. Natovorjena z žitom je odplula v Aleksandrijo, kjer so jo po opozorilu Ukrajine zavrnili, enako se je zatem zgodilo v Bejrutu. Končno so jo sprejeli v pristanišču Latakija v Siriji, kjer Rusija tradicionalno podpira Bašarja al Asada.
»Ruski lopovi kradejo ukrajinsko žito, ga natovarjajo na ladje, z njim odplujejo skozi Bospor in ga skušajo prodati na tujem,« je opozoril tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Države je pozval, naj ukradenega žita ne kupujejo.
Medtem ko so Rusi blokirali ukrajinska črnomorska pristanišča, je danes v Litvo prišel prvi vlak z žitom, ki so ga iz Ukrajine odpravili preko Poljske. Ukrajina si prizadeva za vzpostavitev alternativnih trgovskih poti.
16.02 Pod ruševinami stolpnice v Mariupolju odkrili okoli 200 trupel
Mednarodne novinarske agencije, ki se sklicujejo na svetovalca župana Mariupolja Petra Andrjuščenka, poročajo o novem množičnem odkritju žrtev ruskega bombardiranja mesta. Po besedah Andrjuščenka so delavci med odstranjevanjem ruševin ene izmed stanovanjskih stolpnic v kletnih prostorih odkrili okoli 200 trupel, ki so bila že na stopnji razkroja. Stolpnica je stala ob postaji podzemne železnice ob cesti, katere ime danes zveni tragično: Avenija miru.
15.31 V Harkovu po treh mesecih znova vzpostavili podzemno železnico
V Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu blizu meje z Rusijo, so po poročanju Reutersa danes znova vzpostavili podzemno železnico, zaradi česar so na stotine ljudi, ki so se na to območje zatekli zaradi bombnih napadov, prosili, naj sprostijo vagone.
Mnogi so se odzvali z besedami, da se še vedno preveč bojijo vrnitve domov. Ponovno odprtje podzemne železnice sicer označujejo za simbol največjega vojaškega uspeha Ukrajine v zadnjih tednih, potiskanja ruskih sil z območja topniškega dosega mesta, podobno kot je to marca veljalo za območje okoli Kijeva. Kljub temu se nekateri prebivalci bojijo zapustiti metro, saj ni zagotovila, da se obstreljevanje ne bo nadaljevalo.
15.16 EU odobrila dodatno vojaško pomoč Ukrajini v višini 500 milijonov evrov
EU je danes odobrila četrti sveženj vojaške pomoči Ukrajini v višini 500 milijonov evrov. Svet EU je sprejel dva ukrepa pomoči Ukrajini, ki bosta omogočila EU nadaljnjo podporo zmogljivosti in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil pri obrambi države in zaščiti civilnega prebivalstva pred rusko agresijo, so sporočili v Bruslju.
EU je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja v okviru evropskega mirovnega instrumenta sprejela tri svežnje vojaške pomoči Ukrajini v skupni vrednosti 1,5 milijarde evrov, z dodatnimi 500 milijoni evrov pa bo skupni znesek pomoči v orožju in opremi dosegel dve milijardi evrov, so sporočili iz sveta.
Obseg opreme, ki bo zagotovljena v novem, četrtem svežnju, je v skladu s trenutnimi prioritetami, ki jih je predstavila ukrajinska vlada, so še pojasnili. Sprejeti ukrepi pomoči obsegajo 490 milijonov evrov za vojaško opremo in deset milijonov evrov, namenjenih za zagotavljanje opreme in zalog, kot so osebna zaščitna oprema, kompleti za prvo pomoč ter gorivo.
14.44 Rusija pripravlja odpravo zgornje starostne meje za vstop v vojsko
Rusija pripravlja zakon, ki bi odpravil zgornjo starostno mejo za vstop v rusko vojsko, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP razvidno iz sredinega dnevnega reda dume, spodnjega doma ruskega parlamenta. Trenutno so za vstop v vojsko po zakonu primerni ruski državljani med 18. in 40. letom ter tujci med 18. in 30. letom.
»Cilj predloga zakona je odpraviti starostno mejo, pri kateri so delovno sposobni državljani upravičeni do sklenitve prve pogodbe o služenju vojaškega roka,« je po navedbah AFP zapisano v obrazložitvi predloga zakona.
V skladu s trenutno veljavno zakonodajo lahko prvo pogodbo za služenje v ruski vojski sklenejo ruski državljani, stari od 18 do 40 let. Za tuje državljane je to obdobje še krajše, med 18 in 30 let. Vendar pa so za uporabo zelo natančnega orožja in kompleksne vojaške opreme potrebni tudi visokousposobljeni strokovnjaki, za kar so primerni starejši državljani, še piše v obrazložitvi predloga zakona.
12.30 Von der Leynova za obnovo Ukrajine z ruskim premoženjem
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v današnjem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu predlagala, da bi rusko premoženje uporabili za financiranje povojne obnove Ukrajine. Dejanja Rusije pod predsednikom Vladimirjem Putinom je primerjala z ravnanjem nekdanje Sovjetske zveze, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kot je poudarila, je treba v pomoč in podporo Ukrajini, ki je žrtev ruske agresije, preučiti prav vse razpoložljive možnosti oziroma »obrniti vsak kamen«. In med temi možnostmi je tudi uporaba premoženja, ki je bilo zamrznjeno v okviru sankcij EU proti posameznikom in pravnim osebam v Rusiji.
»Tu ne gre le za odpravo škode Putinovega destruktivnega besa. Gre tudi za gradnjo prihodnosti, ki so si jo Ukrajinci sami izbrali,« je še dejala in poudarila, da »Ukrajina pripada evropski družini«. Ruska vojska po njenih besedah na območjih v Ukrajini, ki so pod njenim nadzorom, zasega zaloge žit in kmetijske stroje ter obstreljuje skladišča hrane, kar »pri nekaterih vzbuja spomine na temno preteklost, na čase sovjetskih zasegov pridelkov in uničujoče lakote v 30. letih prejšnjega stoletja«. Takrat je lakota v Ukrajini terjala na milijone življenj.
Rusko blokado ukrajinskih pristanišč in s tem izvoza na milijone ton žit, namenjenih predvsem v Severno Afriko in Azijo, je predsednica komisije označila kot »sramotna dejanja«, zaradi katerih svetovne cene hrane rastejo v nebo. Rusiji je tudi očitala, da namenoma kopiči zaloge hrane in s tem dviguje svetovne cene hrane kot sredstvo izsiljevanja. »To je izkoriščanje lakote in žita za izvajanje moči,« je dejala in pozvala k enotnemu mednarodnemu odzivu ter globalnemu sodelovanju kot najboljšemu »protistrupu« za tovrstno rusko izsiljevanje.
12.24 Ob ruskem napadu je prepozno za evakuacijo civilistov, pravi uradnik iz Luganska
Guverner Luganska je dal mračno opozorilo, da je prepozno za evakuacijo na tisoče civilistov iz poraženega mesta Severnodoneck, saj se soočajo z nenehnimi ruskimi prizadevanji, da bi zavzeli mesto in dele province, ki jih še vedno drži Ukrajina. Severnodoneck ter mesta in vasi na zahodu so bili v zadnjih dneh pod intenzivnim bombardiranjem, na treh straneh obkroženi z ruskimi silami, ki poskušajo do konca obkoliti mesto. Verjamejo, da se v mestu še vedno skriva 15.000 prebivalcev, ki se skrivajo v zavetiščih. Ruske sile poskušajo prekiniti ukrajinske oskrbovalne linije do Severnodonecka s poskusom nadzora ključnih cest na zahodu.
11.45 V Hersonu zaprosili za vzpostavitev vojaške baze v regiji
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek zvečer opozoril, da Moskva ne namerava zapustiti zasedenih območij v regijah Harkov in Herson ter v Zaporožju in Donbasu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Proruska civilno-vojaška regionalna uprava v Hersonu je zaprosila Rusijo za vzpostavitev vojaške baze v regiji, da bi s tem zagotovili varnost njenih prebivalcev. Pri tem je namestnik vodje uprave Kiril Stremusov zatrdil, da je ruska vojska ključna za obrambo Hersona pred nenehnimi napadi ukrajinskih nacionalistov, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Proruska regionalna uprava je sicer večkrat izrazila pripravljenost pridružitvi Rusiji. Vendar je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov že dejal, da morajo o tem vprašanju odločiti prebivalci na referendumu, tako kot v primeru Krima.
10.00 Na seznamu stotih najbolj vplivnih revije Time tudi Zelenski
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je uvrstil na lestvico stotih najbolj vplivnih osebnosti na svetu, ki jo že vse od leta 1999 vsako leto sestavlja ameriška revija Time. »V predsedniku Zelenskem ima ukrajinski narod voditelja, vrednega njihovega poguma in trdoživosti,« je ob tem zapisal ameriški predsednik Joe Biden. Kot je še dodal, »so države svobodnega sveta, navdihnjene z zgledom predsednika Zelenskega, enotnejše, odločnejše in bolj usmerjene k cilju, kot so bile kadarkoli v nedavni zgodovini,« je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA še dodal Biden.
Na lestvico najvplivnejših revije Time se je poleg Zelenskega sicer uvrstil tudi prvi mož ukrajinske vojske, načelnik generalštaba Valerij Zalužni, obenem pa tudi ruski voditelj Vladimir Putin, ki je pred tremi meseci ukazal invazijo na sosednjo državo. Odgovorni urednik revije Time Edward Felsenthal je to komentiral z zapisom na twitterju, da »spekter različnih načinov vplivanja še nikoli ni bil tako jasen« kot na letošnji lestvici: »Diktator, odgovoren za brutalno vojno, in ukrajinski predsednik, ena redkih junaških osebnosti v naših razdiralnih časih.«
07.55 Nemčija pravi, da se bo EU o embargu na rusko nafto dogovorila v nekaj dneh
Evropska unija se bo o embargu na uvoz ruske nafte verjetno dogovorila »v nekaj dneh«, je v ponedeljek dejal nemški minister za gospodarstvo, vendar bo za vdor v ruski vojni morda treba omejiti svetovne cene nafte. »V nekaj dneh bomo dosegli preboj,« je Robert Habeck za nemško televizijsko postajo ZDF odgovoril na vprašanje o naftnem embargu EU v maščevanju za rusko invazijo na Ukrajino.
Vendar je opozoril, da embargo ne bo samodejno oslabil Kremlja. Naraščajoče svetovne cene nafte po tem, ko so Združene države objavile embargo na rusko nafto, so jim omogočile več prihodkov, medtem ko so prodajale manjše količine. Zato so evropska komisija in Združene države oblikovale predlog, da za nafto ne bi več plačevali »nikakršne cene«, ampak bi omejili svetovne cene, je dejal. »Očitno gre za nenavaden ukrep, a to so nenavadni časi,« je dejal. »Ta pot deluje le, če se pridruži veliko držav ... in to se je izkazalo kot prelomna točka.«
07.53 Zelenski: Najhujši spopadi v Ukrajini potekajo v Donbasu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovil, da najhujši spopadi v Ukrajini potekajo v regiji Donbas. V svojem zadnjem nagovoru je dejal: »Najtežja bojna situacija je danes v Donbasu. Bakhmut, Popasna, Severodoneck: v tej smeri so okupatorji skoncentrirali največjo aktivnost doslej. Tam so organizirali pokol in poskušajo uničiti vse, ki živijo tam. Dobesedno. Nihče ni tako uničil Donbasa kot ruska vojska zdaj.« Dejal je, da se ruske sile prav tako močno borijo, da se ne odrečejo okupiranim območjem regije Harkov, Hersonske regije, okupiranega ozemlja regije Zaporožje in Donbasa. »Na nekaterih območjih gredo v ofenzivo. Na nekaterih območjih se kopičijo rezerve. Nekje poskušajo okrepiti svoje položaje,« je dejal.
Zelenski je dodal, da je predsednik Vladimir Putin edini ruski uradnik, s katerim se je pripravljen srečati, da bi razpravljali o tem, kako končati vojno. V nagovoru v Davosu je dejal, da »o vsem odloča predsednik Ruske federacije. Če govorimo o končanju te vojne brez njega osebno, te odločitve ni mogoče sprejeti.«
07.26 Lavrov: Moskva bo poglobila vezi s Kitajsko
Ruski zunanji minister je dejal, da se bo Moskva osredotočila na razvoj odnosov s Kitajsko, čeprav bo razmislila tudi o ponudbah Zahoda za ponovno vzpostavitev vezi, poroča Guardian. Sergej Lavrov je v seji vprašanj in odgovorov na dogodku v Moskvi dejal, da so zahodne države zagovarjale »rusofobijo«, odkar je Rusija začela svojo invazijo na Ukrajino.
Rusija si je prizadevala nadomestiti blago, uvoženo iz zahodnih držav, je dejal, in bo v prihodnosti odvisna samo od »zanesljivih« držav, ki jih Zahod ne vidi. »Če hoče Zahod ponuditi nekaj v smislu ponovne vzpostavitve odnosov, potem bomo resno razmislili, ali bomo to potrebovali ali ne,« je dejal Lavrov po zapisu na spletni strani zunanjega ministrstva. Lavrov je zapisal zamere do zahodnih držav, o katerih je dejal, da so odločene spremeniti pravila mednarodnih odnosov v škodo Rusije. »Za zagotavljanje razvoja kritično pomembnih sektorjev za varnost, gospodarstvo ali socialno sfero naše domovine moramo prenehati biti kakor koli odvisni od preskrbe od Zahoda.«
06.40 Biden: Ruska invazija na Ukrajino poudarja potrebo po »svobodnem in odprtem« Indo-Pacifiku
Voditelji iz ZDA, Indije, Japonske in Avstralije so na srečanju v Tokiu na Quad Sumit. Nemiri, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino, so poudarili potrebo po svobodni indo-pacifiški regiji, je dejal Joe Biden na začetku srečanja z regionalnimi partnerji, ki ga je Peking obsodil kot del poskusa, ki ga vodijo ZDA, da zadrži Kitajsko, poroča Guardian.
Biden in voditelji ohlapnega zavezništva, znanega kot Quad – Indija, Japonska in Avstralija –, so med pogovori v Tokiu v torek ponovno potrdili svojo zavezanost »svobodnemu in odprtemu« Indo-Pacifiku. Komentarji so prišli dan po tem, ko je ameriški predsednik dejal, da bo Washington pripravljen vojaško posredovati v obrambo Tajvana, zaradi česar ga je Kitajska obtožila »igranja z ognjem«. Kasneje se je zdelo, da je Biden poskušal zmanjšati svoje pripombe, češ da je ameriška politika »strateške dvoumnosti« glede Tajvana po poročanju medijev ostala nespremenjena.
Biden pa je med drugim na srečanju v Tokiu dejal, da je ruska invazija na Ukrajino globalni, ne le evropski problem. Je globalno vprašanje, ki povečuje pomen ohranjanja mednarodnega reda, ozemeljske celovitosti in suverenosti.
00.30 Finančni ministri EU o posledicah sankcij proti Rusiji
Finančni ministri držav članic Evropske unije bodo danes v Bruslju govorili o gospodarskih in finančnih posledicah sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Ločeno se bodo sestali kmetijski ministri, ki bodo med drugim govorili o razmerah na trgu agroživilskih proizvodov po ruski invaziji. Ministri za finance, med njimi slovenski minister, ki opravlja tekoče posle, Andrej Šircelj, bodo razpravljali o finančnih in gospodarskih posledicah sankcij, ki jih je EU uvedla proti Rusiji, potem ko je ta neupravičeno napadla Ukrajino, napovedujejo pri svetu EU.
EU je doslej sprejela pet paketov sankcij proti Moskvi, dogovora o šestem svežnju pa za zdaj državam članicam ni uspelo doseči. Šesti sveženj vključuje tudi embargo na uvoz ruske nafte, čemur ostro nasprotuje Madžarska. Z Ukrajino bo povezana še razprava o predlogu evropske komisije za dodatno makrofinančno pomoč tej državi v višini do devet milijard evrov. Med temami zasedanja finančnih ministrov EU, pred katerim so se v ponedeljek sestali ministri držav območja z evrom, bo še globalni minimalni davek na prihodke multinacionalk.
