Bela hiša nasprotuje premirju
Spremljamo dogajanje v Palestini in Izraelu:
Ključni poudarki:
21.40 Bela hiša ne podpira premirja
Premirje v Gazi bi v tem trenutku koristilo le Hamasu, je danes novinarjem v Beli hiši dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby. Pri tem pa se ni izrekel proti humanitarnim premorom v spopadih, ki bi omogočili dostavo ključne humanitarne pomoči Palestincem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Želimo vse ukrepe za zaščito civilistov in premori v operacijah so način in taktika, ki lahko zaležejo za začasna obdobja. Ampak to ni isto kot premirje,« je dejal Kirby.
20.18 Macron za priznanje pravice Palestincev do države
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes po srečanju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom poudaril, da trajnega miru ne bo, če ne bo priznana legitimna pravica Palestincev do države, obenem pa morajo tudi Palestinci priznati državo Izrael. Palestinska oblast sicer Izrael priznava že od leta 1993.
Macron je poudaril, da nič ne more upravičiti trpljenja civilistov na palestinskih območjih. Pred tem je sicer na obisku v Jeruzalemu branil pravico Izraela, da se brani pred terorizmom Hamasa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izpostavil je še potrebo po obnovitvi političnega procesa.
Francoski predsednik je zadnji v vrsti zahodnih voditeljev, ki so obiskali Izrael od začetka konflikta 7. oktobra, je pa prvi, ki se je ob tem srečal tudi s palestinskim vodstvom. Palestinske oblasti, ki jih vodi Abas, na območju Gaze nimajo oblasti, odkar jih je od tam leta 2007 pregnal Hamas po nekaj dneh oboroženih spopadov. Abas je poudaril, da mora mednarodna skupnost končati izraelsko agresijo.
16.55 Zaradi pomanjkanja goriva UNRWA grozi ustavitev delovanja v Gazi
Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA), ki na območju Gaze vodi največjo humanitarno operacijo, je danes opozorila na pomanjkanje hrane, vode in ležišč, s katerim se soočajo palestinski prebivalci Gaze. Opozorila je tudi, da bo od srede zvečer prisiljena ustaviti pomoč več sto tisoč ljudem, če na območje ne bodo dostavili goriva.
Vodja komunikacij pri UNRWA Juliette Touma je za britanski BBC pojasnila, da samo v 150 poslopjih, večinoma šolah, skrbijo za okoli 600.000 ljudi, ki so se tja zatekli na varno. »Potrebujejo hrano, vodo, sanitarije, vzmetnice, zaščito,« je dejala in opozorila, da bodo prebivalci Gaze še bolj obupani, če bo agencija ustavila svoje delovanje.
Agencija je opozorila, da je v minulih dneh v palestinsko enklavo prišlo samo 54 tovornjakov s pomočjo, na katerih pa ni bilo nujno potrebnega goriva za generatorje. Namesto tega so pripeljali riž in lečo, ki pa je ne morejo skuhati, ker prebivalci nimajo vode in plina za kuhanje.
Spomnila je, da je pred začetkom sedanjega konflikta 7. oktobra na območje Gaze, kjer živi več kot dva milijona Palestincev, dnevno prišlo 500 tovornjakov, med njimi najmanj sto z gorivom in hrano, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Palestinsko ministrstvo za zdravje na območju Gaze pa je opozorilo, da so tamkajšnje bolnišnice »povsem propadle«. Na omrežju Telegram je sporočilo, da 12 bolnišnic in 32 zdravstvenih domov ne deluje, bojijo pa se, da jih bo v prihodnjih urah še več nehalo delovati zaradi obstreljevanja in ker jim bo zmanjkalo goriva. Mednarodno skupnost so pozvali, naj bolnišnicam zagotovijo gorivo. Opozorili so tudi, da če so bolnišnice odprte, še ne pomeni, da lahko oskrbijo poplavo ranjenih ljudi, poroča BBC.
Svetovna zdravstvena organizacija je ob tem danes kot še posebej kritično izpostavila pomanjkanje vode. Opozorila je, da so na osebo na dan na voljo samo trije litri vode, medtem ko minimalna potreba na osebo znaša 15 litrov za pitje, kuhanje in osebno higieno. Kot izjemno pomembno je izpostavila tudi dobavo goriva za generatorje v bolnišnicah in za naprave za razsoljevanje, ki čistijo pitno vodo.
Izraelska vojska je medtem skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki nadzira območje Gaze, obtožila, da ima na zalogi tisoč litrov goriva, ki ga noče dati bolnišnicam. Dodala je, da je za pomanjkanje goriva kriv Hamas in ne Izrael.
16.46 Generalni sekretar ZN Antonio Guterres opozoril na očitne kršitve v Gazi, in pozval k prekinitvi ognja
Večina udeležencev odprtega zasedanja Varnostnega sveta ZN na ministrski ravni o Bližnjem vzhodu je danes pozvala Izrael, naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo in omogoči več nujne pomoči za Palestince v Gazi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad »očitnimi kršitvami« mednarodnega humanitarnega prava, ki mu je svet priča v Gazi in pozval k takojšnji prekinitvi ognja, da bi v Gazo lahko dostavili humanitarno pomoč. »Bodimo jasni: nobena stran, ki je udeležena v oboroženem konfliktu, ni nad mednarodnim humanitarnim pravom,« je izjavil, pri čemer ni izrecno omenil Izraela.
14.45 Že skoraj 5800 žrtev
O podatkih palestinskih oblasti je bilo v Gazi ubitih 5791 ljudi, med njimi 2360 otrok. Od izbruha spopadov med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas 7. oktobra je bilo ranjenih skupno 16.297 ljudi, poroča AFP.
14.30 Gazo zasuli z letaki
Izraelska vojska je v prizadevanjih za osvoboditev talcev iz rok palestinskega gibanja Hamas Gazo danes zasula z letaki, na katerih prebivalce poziva, naj posredujejo podatke o talcih v zameno za denarno nagrado, poroča AFP.
Sporočila s pozivom ljudem so izraelska letala odvrgla med valovi zračnih napadov na to palestinsko enklavo. »Če želite boljšo prihodnost zase in za svoje otroke, naredite pravo stvar in nam pošljite varne in koristne informacije o ugrabljenih ljudeh na vašem območju,« piše v arabščini v sporočilu izraelske vojske, ki so ga videli novinarji AFP. Izraelska vojska pri tem obljublja, da bo storila vse, da ohrani varnost ljudi, ki bodo posredovali informacije, kot tudi varnost njihovih domov ter finančno nagrado.
Po poročanju AFP je izraelska vojska potrdila, da je sprožila omenjeno akcijo.
13.55 Voditelji članic EU o konfliktih na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini
Voditelji držav članic EU se bodo v četrtek sestali na dvodnevnem zasedanju v Bruslju, ki ga bosta zaznamovala predvsem konflikta na Bližnjem vzhodu – in s tem povezana razprava o humanitarni prekinitvi spopadov – ter v Ukrajini. Govorili bodo še o reviziji večletnega finančnega okvirja, migracijah in napetostih na severu Kosova.
Voditelji so o spopadih med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, ki so zahtevali že na tisoče smrtnih žrtev, razpravljali že na izrednem videokonferenčnem zasedanju pred enim tednom.
Na njem so po ne povsem usklajenih izjavah najvišjih predstavnikov EU, med njimi predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, obsodili napad Hamasa na Izrael, slednjega pa pozvali, naj pri odzivu upošteva mednarodno pravo. Zahtevali so tudi izpustitev vseh talcev, ki jih je zajel Hamas. Pozvali so še k zaščiti civilistov in se zavzeli za preprečitev širjenja konflikta.
Pričakovati je, da se bo na vrhu konec tedna razprava voditeljev, med njimi slovenskega premiera Roberta Goloba, vrtela predvsem okrog tega, ali naj EU pozove k humanitarni prekinitvi spopadov.
13.20 WHO opozarja na pomanjkanje vode v Gazi
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ponovno opozarja na težke humanitarne razmere v Gazi, še posebej kritično je pomanjkanje vode, je opozoril regionalni direktor WHO za vzhodno Sredozemlje Rick Brennan.
WHO ocenjuje, da so v Gazi, ki je pod popolno izraelsko blokado, na osebo na dan na voljo le trije litri vode, medtem ko minimalna potreba na osebo znaša 15 litrov za pitje, kuhanje in osebno higieno. V zadnjih nekaj tednih se v enklavi skoraj nihče ni primerno oprhal ali okopal, je izjavil Brennan.
Ker je okoli milijon ljudi razseljenih, velik problem predstavljajo stranišča. Driska, okužbe kože in dihal so le vprašanje časa, je še dejal Brennan. Vsak dan od 180 do 200 žensk rodi otroka, a le stežka najdejo varne sobe za porod ali v primeru zapletov pridejo do bolnišnic, njegove besede povzema nemška tiskovna agencija DPA.
Po Brennanovih besedah WHO še ni uspelo oskrbeti bolnišnic na severu Gaze z materialom, ki je bil odposlan v humanitarnih konvojih, saj da za to manjkajo varnostna zagotovila. Zdaj je najpomembneje dobaviti gorivo za generatorje v bolnišnicah in za naprave za razsoljevanje, ki čistijo pitno vodo, je še povedal.
12.15 Novinarska konferenca včeraj izpuščene talke: Predori so kot pajkova mreža
Jočeved Lifšic, 85-letna izraelska talka, ki jo je Hamas izpustil včeraj zvečer, je na tiskovni konferenci povedala, da so jo 7. oktobra odpeljali pod zemljo, kjer se nahaja ogromna Hamasova mreža predorov, ki je »videti je kot pajkova mreža.«
Pripadniki Hamasa so ugrabili iz njenega doma v kibucu Nir Oz.
Ob ugrabitvi so jo vrgli na zadnji del motorja in udarjali s palicami. Jočeved Lifšic je govorila v hebrejščini in sedela poleg svoje hčerke, ki je njene besede prevajala. Opisala je tudi, kako so jo oboroženi pripadniki Hamasa ujeli med brutalnim terorističnim napadom na Izrael 7. oktobra. Njena hči je razložila, kako je njena glava visela na eni strani motorja, medtem ko so ji noge bingljale z druge. »Bilo je boleče. Zaradi vožnje sem dobil modrice,« je dodala.
»Preživela sem pekel,« je še povedala.
V tunelih so jih čakali zdravniki in reševalci. Najprej so jo združili s 25 drugimi ljudmi, nato pa uvrstili v manjšo skupino s petimi drugimi posamezniki.
»Ugrabitelji so nam dejali, da so ljudje, ki verjamejo v Koran, in da nam ne bodo škodovali. Tam so bili pazniki, reševalec ter zdravnik, ki je skrbel za to, da smo imeli zdravila, ki jih potrebujemo,« je povedala in dodala, da so poskrbeli tudi za sanitarne potrebščine, da niso zboleli.
Spali so na žimnicah, predore pa je opisala kot »povsod zelo mokre in vlažne«.
Jočeved Lifšic so izpustili v ponedeljek zvečer, skupaj z njeno sosedo in prijateljico Nurit Jicak (Cooper), njuna moža, stara 83 in 84 let, sta še med ugrabljenimi.
V ujetništvu v Gazi sta preživeli več kot dva tedna, preden so jo izpustili.
»Bilo je težko, vendar bomo to prestali,« je dejala, ko je pripovedovala o svoji izkušnji novinarjem pred medicinskim centrom v Tel Avivu.
Njena hči Šarone Lifšic je za CNN izjavila, da želi njena mati deliti svojo zgodbo. »Medicinske sestre so rekle, da je zelo bistra in komunikativna. Vsem želi povedati, kar ve. Mislim, da se dobro zaveda, da lahko posreduje pomembne informacije,« je povedala. Dodala je, da so med talci tudi otroci, s katerimi se je njena mama ukvarjala. »Ni človek, ki bi sedel v kotu in čakal.«
11.30 V Nemčiji grožnje, ki bi lahko bile povezane s Hamasom
Po vrsti groženj z bombo, ki so v ponedeljek prizadele najmanj sedem nemških šol in radiotelevizijo ZDF, so se danes na več šolah in radijskih postajah znova pojavile grožnje z bombo in napadi. Nekatere grožnje bi lahko bile povezane s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Zjutraj so evakuirali srednjo šolo na Bavarskem, potem ko je ta prejela že drugo grožnjo z bombo. Po poročanju policije je grožnja prišla po elektronski pošti in bi lahko bila povezana s Hamasom. V mestu Erfurt so grožnje prejeli na treh šolah. To sicer niso bile povezane z bombami, ampak z nasiljem.
V zvezni deželi Turingija so medtem evakuirali radijski center, v katerem so tri radijske postaje – Antenne Thüringen, Landeswelle Thüringen in Radio Top40 –, potem ko so po elektronski pošti prejeli grožnjo z bombo, ki jo je po besedah policije poslal Hamas. V Nemčiji je sicer že v ponedeljek več šol prejelo grožnje, med drugim na Bavarskem, v Baden-Württembergu, Severnem Porenju-Vestfaliji, na Saškem in v Turingiji. Zaradi grožnje z bombo so za kratek čas evakuirali tudi sedež nemške radiotelevizije ZDF.
11.11 Macron izrazil podporo Izraelu v boju proti terorizmu. Srečal se bo tudi s palestinskim predsednikom
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v Izraelu opozoril pred širjenjem konflikta med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas ter ocenil, da bi moral biti glavni cilj osvoboditev talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra po napadu na Izrael. Izrazil je solidarnost Francije z Izraelom v njegovem boju s terorizmom.
Po pogovoru z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom v Jeruzalemu je Macron Izraelu izrazil neomajno solidarnost Francije in mu zagotovil, da ni sam v boju proti terorizmu. »Naša glavna dolžnost je boj proti tem terorističnim skupinam, brez zmede in brez širjenja konflikta,« je dejal, kot prvi cilj, ki ga je treba doseči, pa je izpostavil izpustitev vseh talcev.
Pred tem se je po prihodu v Izrael dopoldne na letališču v Tel Avivu srečal s svojci Francozov ali izraelskih Francozov, ki so bili ubiti v Hamasovih napadih ali pa so kot talci zajeti v Gazi. Izrazil jim je solidarnost Francije. »Žalujemo z Izraelom. 30 naših rojakov je bilo ubitih 7. oktobra, devet jih je še vedno pogrešanih ali pa jih je Hamas zajel kot talce,« je pri tem zapisal Macron na omrežju X. Francoski predsednik se bo na današnjem obisku sešel tudi z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, s katerim bosta imela novinarsko konferenco. Sešel se bo tudi z vodji opozicije Benijem Gancem in Jairjem Lapidom.
Iz urada palestinskega predsednika Mahmuda Abasa pa so sporočili, da se bo Macron v Ramali na Zahodnem bregu popoldne srečal z Abasom. Tega v Elizejski palači še niso potrdili. AFP pri tem navaja, da je Macron zadnji v vrsti zahodnih voditeljev, ki je na solidarnostnem obisku v Izraelu od začetka konflikta, da pa bo prvi, ki se bo srečal tudi s palestinskim vodstvom, če se bo na sedežu palestinskih oblasti na zasedenem Zahodnem bregu dejansko srečal z Abasom.
9.40 V napadih na Gazo ponoči 140 mrtvih
Oblasti palestinskega gibanja Hamas v Gazi danes poročajo o novih smrtnih žrtvah izraelskega obstreljevanja. Ponoči je bilo menda ubitih najmanj 140 ljudi, več sto pa ranjenih. Nove napade je potrdila tudi izraelska vojska, ki navaja, da so bile tarče povezane s Hamasom, ubili so domnevno več poveljnikov gibanja.
Hamasova vlada je v izjavi sporočila, da je bilo poleg številnih žrtev ponoči tudi uničenih več deset domovanj. Skupno je bilo glede na njihove zadnje podatke od začetka izraelskega obstreljevanja 7. oktobra ubitih že več kot 5000 ljudi. Britanski BBC je objavil več fotografij ranjencev, ki jih odvažajo v bolnišnico v mestu Han Junis na jugu območja Gaze. Prav tja so se sicer po pozivu Izraela k umiku s severa enklave zatekle množice Palestincev.
V davišnji izjavi je izraelska vojska potrdila nove napade, v katerih so menda zadeli več kot 400 tarč, povezanih s Hamasom. Ubili so domnevno tudi več poveljnikov in operativcev gibanja, ki da so pripravljali napade nad Izraelom. Letala so zadela »teroristično infrastrukturo« v petih soseskah, podzemni predor z dostopom do obale in poveljniške centre, je v objavi na omrežju X še dodala vojska.
8.30 Obama: Odločitve izraelske vlade bi lahko med več generacijami utrdile palestinska stališča
Izraelsko obleganje in bombardiranje Gaze po napadu Hamasa 7. oktobra spodkopava dolgoročna prizadevanja za dosego miru in stabilnosti v regiji, je dejal nekdanji ameriški predsednik Barack Obama.
Obama je dejal, da čeprav podpira Izrael, bi moralo biti tudi jasno, kakšne bodo posledice obleganja Gaze.
»Na tisoče Palestincev, vključno s številnimi otroki, je bilo že ubitih v izraelskih napadih na Gazo, medtem ko je bilo več sto tisoč ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove. Zaradi odločitve izraelske vlade, da prekine preskrbo s hrano, vodo in elektriko ujetništvu civilnega prebivalstva, grozi ne le poslabšanje naraščajoče humanitarne krize, ampak bi to lahko med še več generacijami utrdilo palestinska stališča, oslabilo svetovno podporo Izraelu, šlo na roko sovražnikov Izraela in spodkopalo dolgoročna prizadevanja za dosego miru in stabilnosti v regiji.«
To je redka zunanjepolitična izjava nekdanjega ameriškega predsednika, in kot navaja Guardian, ni jasno, ali je izjava usklajena z Bidnovo administracijo.
7.40 Naraščajoči antisemitizem v Nemčiji
Nemški komisar za antisemitizem Felix Klein je obsodil nedavno povečanje protijudovskega nasilja v državi in opozoril na tveganje, da se bo država vrnila v »najbolj grozljive čase.«
V intervjuju za Guardian je Felix Klein dejal, da ga skrbi tudi erozija osnovnih pravic, saj si uradniki prizadevajo zatreti izraze podpore palestinskemu ljudstvu.
7.33 Biden poziva Netanjahuja, naj ohrani pretok nujno potrebne pomoči Gazi
Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem »poudaril potrebo po vzdrževanju stalnega toka nujno potrebne humanitarne pomoči v Gazo«, so sporočili iz Bele hiše.
Klic se je zgodil po tem, ko so tretjemu konvoju pomoči z 20 tovornjaki dovolili vstop v Gazo čez mejni prehod Rafa, obenem pa so Združeni narodi opozorili, da v konvoju ni bilo goriva, ki je nujno za razsoljevanje vode, zalog pa da bo zmanjkalo v prihodnjih dveh dneh.
Predstavniki ZN pravijo, da bi potrebovali približno sto tovornjakov pomoči na dan, da bi zadovoljili nujne potrebe v Gazi, kjer živi 2,3 milijona ljudi. Približno 1,4 milijona od teh je zdaj brez doma.
Predsednik je pozdravil izpustitev dveh talcev iz Gaze in ponovno potrdil svojo zavezanost zagotavljanju izpustitve preostalih talcev ter varen prehod za državljane ZDA in druge civiliste v Gazi.
Danes naj bi Izrael obiskal francoski predsednik Emmanuel Macron, s čimer naj bi izkazal solidarnost z Izraelom, hkrati pa ga pozivajo k zadržanosti pri izjavah o bombardiranju Gaze.
7.03 Izpuščena talka je bila mirovna aktivistka
Vojaško krilo Hamasa je objavilo video, ki prikazuje izpustitev izraelskih talk Jočeved Lifšic in Nurit Jichak. Na posnetku ženski spremljata zamaskirana moška, pričakajo pa ju predstavniki Rdečega križa. V nekem trenutku se prva omenjena – ki je stara 85 let – obrne, da bi stisnila roko enemu od borcev Hamasa.
Hamas pravi, da so ženski izpustili iz zdravstvenih razlogov, potem ko so ju skupaj z več kot 200 drugimi vzeli za talce med divjanjem 7. oktobra v Izraelu, v katerem je Hamas ubil 1400 ljudi.
Jočeved Lifšic in njen 83-letni mož Oded sta bila ugrabljena na njunem domu v kibucu Nir Oz blizu meje z Gazo v južnem Izraelu, so sporočili iz urada izraelskega premiera pozno v ponedeljek. Oded ostaja v ujetništvu.
Jočeved Lifšic je sicer mirovna aktivistka, ki je skupaj z možem leta pomagala bolnim Palestincem v Gazi priti v bolnišnico, je za Reuters povedal njen vnuk. Zdaj je že v Tel Avivu s svojo družino.
