Bo Martin Schulz znova »špicenkandidat«?

Nemški politiki imajo o »bruseljskih kadrih« in dometu oziroma pomenu evropske politike ironično zaničljiv pregovor, ki pravi: »Hast du einen Opa, schick ihn nach Evropa« (Imaš dedka, pošlji ga v Evropo). Če držijo govorice, ki jih je zadnje čase slišati v krogih nemške socialdemokratske stranke (SPD), bi se ta pregovor o »doma odsluženih politikih«, ki pa so za Evropo še vedno dovolj dobri, lahko celo uresničil.
 
Za nekoč zelo uglednega predsednika evropskega parlamenta, socialdemokrata Martina Schulza, ki je svoj mandat jeseni 2016 predčasno prekinil, da bi se lahko pomeril na lanskih nemških zveznih parlamentarnih volitvah, nekateri že napovedujejo, da bi se utegnil vrnil nazaj v evropsko politiko in konec maja prihodnje leto kot »špicenkandidat« SPD znova kandidirati na evropskih volitvah.
  

Domači debakel

Nekdanjemu predsedniku evropskega parlamenta je medtem v nemški notranji politiki spodletelo vse, česar se je lotil. Še lani v tem času je bil zelo obetaven kanclerski kandidat, ki je z visokimi odstotki predvolilne podpore, ki so mu jo kazale tako rekoč vse javnomnenjske ankete, ogrožal celo položaj močne in vplivne konservativne kanclerke Angele Merkel (CDU) na jesenskih zveznih parlamentarnih volitvah. Potem pa se je še pred poletjem začelo vse to navdušenje hitro podirati.

Jeseni je Martin Schulz kot kanclerski kandidat klavrno propadel, njegova SPD pa je na volitvah dosegla najslabši rezultat v vsej povojni nemški zgodovini. Schulz je zato napovedal, da se bodo socialdemokrati umaknili v opozicijo, kjer se bodo znova okrepili in konsolidirali, kar je zvenelo logično. A ker krščanskodemokratska kanclerka Merklova kot zmagovalka volitev brez socialdemokratskih glasov nikakor ni mogla sestaviti vlade, so SPD na koncu tako rekoč prisilili v pogajanja o ponovni veliki koaliciji obeh še vedno največjih nemških strank, ki so na koncu, skoraj pol leta po volitvah, le uspela.
 
Martin Schulz je nato odstopil s položaja predsednika SPD, umaknil pa se je tudi kot možni socialdemokratski kandidat za zunanjega ministra v novi veliki koalicijski vladi kanclerke Merklove. Nazadnje je bil le še od vseh pozabljeni poslanec v bundestagu, ki se praktično ni več pojavljal v javnosti.
 

Evropske zasluge 

Zdaj se njegove politične zvezde, kot kaže, znova počasi prižigajo. Ker se vse velike evropske stranke že začenjajo pripravljati na prihodnje evropske volitve, se je na enem izmed deželnih zborovanj nemške SPD pojavilo ime Martina Schulza kot enega izmed možnih kandidatov za sam vrh evropske socialdemokracije. Slišati je, da bi zaradi svojih evropskih izkušenj lahko postal najmanj predsednik evropskih socialistov in s tem tudi »špicenkandidat« za naslednjega predsednike evropske komisije, kar mu je pred petimi leti, ko se je moral zadovoljiti s položajem predsednika evropskega parlamenta, za las spodletelo. V najslabšem primeru pa bi lahko v Bruslju, kot namigujejo nemški mediji, zamenjal sedanjega vplivnega nemškega komisarja Güntherja Oettingerja.
 
Martin Schulz, ki se zadnje čase tudi sam počasi znova začenja pojavljati v javnosti, se o vseh teh namigih še ni izrekel, stranke pa imajo do konca maja 2019, ko bodo naslednje evropske volitve, tudi še dovolj časa. Socialdemokrati naj bi se o »špicenkandidatih« za najvišje evropske položaje začeli dogovarjati šele po letošnjih poletnih počitnicah, dokončne liste pa morajo biti znane najkasneje tri mesece pred volitvami.