Bodi kot bambus, tovariš
Angela Merkel na obisk prihaja v trenutku, ko Hongkong zajema protikitajska revolucija in evropsko enotnost načenjajo napovedi krize.
Odpri galerijo
Angela Merkel in Xi Jinping sta pred dvema letoma v Berlinu preizkušala meje »pandovske diplomacije«. Tokratni obisk bo posvečen ustvarjanju konkretnih in ne toliko simboličnih vezi. FOTO: Reuters
»Preprosti Kitajci v Angeli Merkel vidijo dostopno voditeljico, ki se ponaša z občudovanja vrednimi akademskimi dosežki in ima rada kitajsko hrano.« V takšnem pozitivnem tonu je partijsko glasilo Global Times napovedalo obisk kanclerke na Kitajskem, ki bi utegnil biti eden od najpomembnejših obiskov med vsemi njenimi dvanajstimi v tej deželi.
Angela Merkel bo prispela v Peking danes, jutri bo zajtrkovala s premierom Li Keqiangom in imela z njim uradne pogovore v Veliki palači narodov, večerjala bo s predsednikom Xi Jinpingom, nato pa odpotovala v Wuhan, glavno mesto pokrajine Hebei, kjer bo spregovorila študentom in obiskala Bolnišnico nemško-kitajskega prijateljstva.
Vse to bi zvenelo kot običajna točka na dnevnem redu ene od najmočnejših voditeljic v Evropski uniji, če se obisk ne bi zgodil v trenutku, ko Hongkong zajema protikitajska revolucija in ko evropsko enotnost načenjajo napovedi krize, v katero drsi nemško gospodarstvo. Ko temu dodamo še negotovost o brexitu, s katero se srečuje EU, pa tudi Kitajska kot velika vlagateljica v britansko industrijo, lahko predvidevamo, da bo Angela Merkel v Pekingu malce bolj popustljiva, kot je bila do zdaj.
Nemčija in Kitajska trenutno potrebujeta druga drugo bolj kot kdaj prej. Najmočnejšemu evropskemu gospodarstvu pojenja sapa, trgovinski presežek se je v prvi polovici tega leta v primerjavi z lanskim zmanjšal za 10 odstotkov, domača poraba vse bolj peša in, kot kaže, bi lahko rezultati tretjega četrtletja potrdili nadaljevanje zmanjševanja bruto domačega proizvoda oziroma korak v uradno razglasitev recesije.
Kitajska, ki je pod pritiski trgovinske vojne in lastne strukturalne zasičenosti upočasnila rast ter se spoprijema s čedalje večjimi problemi, povezanimi s pobudo (gospodarskega) pasu in (svilne) poti, mora zdaj na hitro poskrbeti, da dogajanje v Hongkongu ne bo postalo bistveno močnejši argument za zmanjšanje evropskega zaupanja v njene pozitivne namere, kot so ameriške obtožbe o vohunjenju tehnološkega velikana Huawei.
Pozitivna poteza pred prihodom kanclerke v Peking je bila odločitev hongkonške vlade, da bo končno umaknila predlog spornega zakona o izročitvi osumljencev Kitajski. Med čakanjem na to, ali bo za demonstrante to zadosten razlog za umik z ulic, lahko kitajsko vodstvo poudarja vsaj to, da je bilo tokrat strpno do mladih skrajnežev in da zdaj pričakuje od evropskih držav, da bodo tudi one vsaj tako strpne do kitajskega neizpolnjevanja obljub, ki so jih pred več kot tremi desetletji dali Hongkongu.
Med več kot 2200 družbami, ki poslujejo s Hongkongom, je EU največja komponenta tujega biznisa v nekdanji britanski koloniji. Celo če bodo nemiri prenehali, bo pred vsemi tujimi, predvsem pa evropskimi podjetji še naprej velik izziv, kako poslovati med Scilo in Karibdo, ki sta se dvignili na spolzkem političnem terenu. Analitik političnega tveganja Steve Vickers je opozoril, da se bodo morali »zvijati kot bambus«, saj bo nadzor iz Pekinga le še močnejši.
Slikovito opozorilo za vse je letalska družba Cathay Pacific. Potem ko so nekateri njeni piloti in stevardese odkrito podprli demonstrante, so morali zapustiti družbo, generalni direktor in predsednik družbe pa sta odstopila. Politična korektnost je v Hongkongu pomemben predpogoj za nemoteno poslovanje.
Siemens se je tega zelo dobro naučil na kitajskih tleh. Vodstvo nemškega industrijskega velikana je tako vodilo kampanjo za obnovitev tesnih odnosov s Kitajsko, Angela Merkel pa tokrat prihaja v Peking, da bi s Xi Jinpingom in Li Keqiangom našla skupni jezik.
Poskusili ga bodo najti med vrsticami osnutka vseobsegajočega sporazuma o naložbah, ki je že pet let v procesu usklajevanja in bi ga obe strani radi uresničili do konca letošnjega leta. Je pa prav Nemčija zvišala prag pred temi vrati, ko je poostrila preverjanje tujih naložb, EU pa je nato uvedla predpise, ki so bili pravzaprav naperjeni proti Kitajski. V prvi polovici letošnjega leta so tako kitajske naložbe v evropskih državah zdrsnile na najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Kitajci zdaj pričakujejo od Angele Merkel, da bo to spremenila. Kanclerka pa od njih, da bodo bolj na široko odprli svoj trg nemškemu blagu. Nihče ne razmišlja o evropski enotnosti pri oblikovanju politike do azijske sile v času recesije.
Angela Merkel bo prispela v Peking danes, jutri bo zajtrkovala s premierom Li Keqiangom in imela z njim uradne pogovore v Veliki palači narodov, večerjala bo s predsednikom Xi Jinpingom, nato pa odpotovala v Wuhan, glavno mesto pokrajine Hebei, kjer bo spregovorila študentom in obiskala Bolnišnico nemško-kitajskega prijateljstva.
Vse to bi zvenelo kot običajna točka na dnevnem redu ene od najmočnejših voditeljic v Evropski uniji, če se obisk ne bi zgodil v trenutku, ko Hongkong zajema protikitajska revolucija in ko evropsko enotnost načenjajo napovedi krize, v katero drsi nemško gospodarstvo. Ko temu dodamo še negotovost o brexitu, s katero se srečuje EU, pa tudi Kitajska kot velika vlagateljica v britansko industrijo, lahko predvidevamo, da bo Angela Merkel v Pekingu malce bolj popustljiva, kot je bila do zdaj.
Korak do recesije
Nemčija in Kitajska trenutno potrebujeta druga drugo bolj kot kdaj prej. Najmočnejšemu evropskemu gospodarstvu pojenja sapa, trgovinski presežek se je v prvi polovici tega leta v primerjavi z lanskim zmanjšal za 10 odstotkov, domača poraba vse bolj peša in, kot kaže, bi lahko rezultati tretjega četrtletja potrdili nadaljevanje zmanjševanja bruto domačega proizvoda oziroma korak v uradno razglasitev recesije.
Kitajska, ki je pod pritiski trgovinske vojne in lastne strukturalne zasičenosti upočasnila rast ter se spoprijema s čedalje večjimi problemi, povezanimi s pobudo (gospodarskega) pasu in (svilne) poti, mora zdaj na hitro poskrbeti, da dogajanje v Hongkongu ne bo postalo bistveno močnejši argument za zmanjšanje evropskega zaupanja v njene pozitivne namere, kot so ameriške obtožbe o vohunjenju tehnološkega velikana Huawei.
...
Pozitivna poteza pred prihodom kanclerke v Peking je bila odločitev hongkonške vlade, da bo končno umaknila predlog spornega zakona o izročitvi osumljencev Kitajski. Med čakanjem na to, ali bo za demonstrante to zadosten razlog za umik z ulic, lahko kitajsko vodstvo poudarja vsaj to, da je bilo tokrat strpno do mladih skrajnežev in da zdaj pričakuje od evropskih držav, da bodo tudi one vsaj tako strpne do kitajskega neizpolnjevanja obljub, ki so jih pred več kot tremi desetletji dali Hongkongu.
Med več kot 2200 družbami, ki poslujejo s Hongkongom, je EU največja komponenta tujega biznisa v nekdanji britanski koloniji. Celo če bodo nemiri prenehali, bo pred vsemi tujimi, predvsem pa evropskimi podjetji še naprej velik izziv, kako poslovati med Scilo in Karibdo, ki sta se dvignili na spolzkem političnem terenu. Analitik političnega tveganja Steve Vickers je opozoril, da se bodo morali »zvijati kot bambus«, saj bo nadzor iz Pekinga le še močnejši.
Pogoji za poslovanje
Slikovito opozorilo za vse je letalska družba Cathay Pacific. Potem ko so nekateri njeni piloti in stevardese odkrito podprli demonstrante, so morali zapustiti družbo, generalni direktor in predsednik družbe pa sta odstopila. Politična korektnost je v Hongkongu pomemben predpogoj za nemoteno poslovanje.
Siemens se je tega zelo dobro naučil na kitajskih tleh. Vodstvo nemškega industrijskega velikana je tako vodilo kampanjo za obnovitev tesnih odnosov s Kitajsko, Angela Merkel pa tokrat prihaja v Peking, da bi s Xi Jinpingom in Li Keqiangom našla skupni jezik.
Poskusili ga bodo najti med vrsticami osnutka vseobsegajočega sporazuma o naložbah, ki je že pet let v procesu usklajevanja in bi ga obe strani radi uresničili do konca letošnjega leta. Je pa prav Nemčija zvišala prag pred temi vrati, ko je poostrila preverjanje tujih naložb, EU pa je nato uvedla predpise, ki so bili pravzaprav naperjeni proti Kitajski. V prvi polovici letošnjega leta so tako kitajske naložbe v evropskih državah zdrsnile na najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Kitajci zdaj pričakujejo od Angele Merkel, da bo to spremenila. Kanclerka pa od njih, da bodo bolj na široko odprli svoj trg nemškemu blagu. Nihče ne razmišlja o evropski enotnosti pri oblikovanju politike do azijske sile v času recesije.
