Bodo od staršev ločeni otroci še kdaj zaupali odraslim?

»Na podlagi empiričnih dokazov psiholoških travm, ki jih doživljajo otroci in starši, ko jih ločijo, vas pozivamo k razmisleku o tej politiki in zavezi k humani nastanitveni politiki, da družine ostanejo skupaj in so zaščitene pred nadaljnjimi travmami,« so v pismu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu opozorili v Ameriški zvezi psihologov (APA), v kateri je združenih več kot 115.000 članov. Podobno pismo so v zvezi že aprila poslali ministru za domovinsko varnost Johnu Kellyju. 

Ameriški psihologi na svoji spletni strani sicer zagovarjajo imigrantsko politiko, ki povečuje nacionalno varnost, pa vendar gre v tem primeru za izjemno škodljive prakse. 



Poudarili so, da so migrantske družine, ki pobegnejo od doma, že tako ali tako pod neverjetnim stresom. Za pobeg, ki vsekakor ni naključen, se namreč odločijo iz treh glavnih razlogov – prvi je upanje na boljše življenje, drugi pobeg iz vojnih ali nasilnih okoliščin, kot tretjega pa pri zvezi navajajo iskanje in združitev s svojci. 

Čustvene travme

»Nenadna ločitev, kakršna je ta na meji, stres samo še povečuje, otroci doživljajo čustveno travmo. Raziskave potrjujejo, da dlje časa kot so starši in otroci ločeni, močnejši so simptomi tesnobe in depresije pri otrocih. Negativne izkušnje v otroštvu, kakršna je ločitev od staršev, so pomembne determinante pri duševnih motnjah. Pri otrocih lahko travmatične izkušnje peljejo v posttravmatsko stresno motnjo in druge motnje z dolgoročnejšimi posledicami,« so jasni pri zvezi. 

Raziskave so, kot so navedli pri APA, pokazale, da imajo migranti, ki so v nenehnem strahu pred deportacijo, povečano tveganje za srčen bolezni, astmo, sladkorno, depresijo, tesnobo in posttravmatsko stresno motnjo, otroci pa težave v razvoju. Negativne posledice ločitev od staršev med drugim vodijo v prihodnje težave pri zaupanju v odrasle in institucije ter zmanjšane sposobnosti učenja. 

Razplamtevanje jeze

Dodali so, da zadnje dogajanje na meji na splošno slabo vpliva tudi na vse ostale migrante, ki so že v ZDA, saj trpijo zaradi stigme, socialne izključenosti, jeze in brezupnosti, prav tako se prihodnosti bojijo. 

Samomor kot tragičen opomnik 

V zvezi so v pismu Trumpa spomnili na tragični primer, ko si je Hondurašan vzel življenje, ko so ga ločili od žene in triletnega sina, ko je v Teksasu nelegalno prestopil mejo. 

Ameriški mediji so v začetku junija poročali, da je Marco Antonio Muñoz z družino maja prečkal Rio Grande, a so ga pripadniki mejne kontrole prijeli in ga odpeljali v center, kjer je družina želela zaprositi za azil, vendar pa so jih oblasti ločile. Moški je, kot so pojasnila obmejnih oblasti navajali pri Washington Postu, postal nasilen, zato so ga strpali v zapor. Zakaj je postal nasilen uradne oblasti niso pojasnile, a mediji so navajali, da naj bi temu botrovala ravno ločitev od žene in otroka. 

Zaradi vsega naštetega so pri zvezi psihologov Trumpa v pismu pozvali, naj nemudoma spremeni škodljivo migrantsko politiko.