Bodoči minister se vnaprej upira Trumpu
Ruska preiskava in poslušnost predsedniku sta krojili zaslišanje bodočega šefa ameriškega pravosodja.
Odpri galerijo
Konservativni pravnik William Barr je zanesljivo opravil zaslišanje za pravosodnega ministra ZDA, a demokratom kljub temu ni pregnal dvomov. FOTO: Reuters
New York – William Barr, prihodnji pravosodni minister ZDA, je včeraj pokazal dobro mero zdržljivosti, ko je več ur odgovarjal na vprašanja senatorjev. Konservativni pravnik, ki se vrača na čelo pravosodnega ministrstva, je opravil ključno nalogo in zagotovil, da se ne bo uklanjal političnim pritiskom svojega novega šefa, predsednika ZDA.
Barr uradno še ni potrjen, saj mora senat opraviti glasovanje, toda ob razmeroma udobni republikanski večini 54 republikanskih senatorjev v stosedežnem zgornjem domu kongresa ni dvomov, da ne bi dobil dovolj glasov. Zaslišanje je opravil s takšno veščostjo, da so jo priznali tudi demokrati, in to kljub pregretemu strankarskemu ozračju. A to ni zares dobra novica za Donalda Trumpa, saj se je prejšnjega ministra Jeffa Sessionsa znebil, ker se ni dovolj poslušno odzival na njegove želje. »V življenju sem dosegel točko, ko lahko s svojim vodenjem zagotovim neodvisnost in ugled pravosodnega ministrstva. Nihče me ne bo prisilil v napačne odločitve, ne uredniški komentarji, ne kongres, ne predsednik,« je Barr dejal senatorjem.
Pri tem govori iz izkušenj, saj je ministrstvo vodil od leta 1991 do 1993 za časa predsednika Georgea Busha starejšega. Le da je ta slovel po svoji preudarnosti in premišljenih odzivih, sedanji predsednik je njegovo nasprotje. Barr je med zaslišanjem zavrnil trditve, da je delo posebnega preiskovalca Roberta Muellerja »lov na čarovnice«, in potrdil, da je Sessions ravnal prav, ker se je zaradi stikov z ruskim veleposlanikom izločil iz odločanja o tako imenovani ruski preiskavi. Večkrat je poudaril, da bo Muellerju, ki ga je označil za dobrega prijatelja, omogočil dokončanje preiskave. Ni pa hotel vnaprej privoliti v objavo njegovega celotnega poročila, ko bo preiskava končana, saj je po pravilih to zaupen dokument.
Nenehno vrtenje okoli ruske preiskave je še toliko bolj razumljivo zaradi razkritij iz zadnjih dni. Ruska senca se je včeraj zdela še temnejša po poročanju, da je Trump lani menda večkrat na glas razmišljal o ameriškem umiku iz vojaške zveze Nato. Pred tem je New York Times zapisal, da je zvezna policija FBI predlanskim po odstavitvi njenega direktorja Jamesa Comeyja sprožila protiobveščevalno preiskavo, ali je Trump morebiti ruski agent. Washington Post je dan kasneje dodal, da je Trump v nasprotju z običajno prakso skrival vsebino svojih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po enem od njih je celo zaplenil zapiske ameriške prevajalke, tako da visoki vladni uradniki na zunanjem ministrstvu in obveščevalni službi niso mogli do njih.
Mueller je včeraj deloma razkril usmeritev svoje preiskave, ko je sodišču dal dokaze o laganju Paula Manaforta. Nekdanji vodja Trumpove kampanje je sklenil dogovor s posebnim preiskovalcem, a se ga s skrivanjem resnice ni držal, zato zdaj Mueller zahteva razveljavitev dogovora. Manafort je hkrati najbolj neposredna zveza med Rusijo in Trumpovo kampanjo, njegov dolgoletni pomočnik Rick Gates pa še vedno razkriva koristne podatke. Posebni preiskovalec je tako včeraj zahteval odložitev sojenja Gatesu, kar pomeni, da preiskava še vedno aktivno poteka in še nismo blizu končnemu poročilu, kot je veljalo nekaj časa. Iz Muellerjevih krogov se je poleg tega razvedelo, da bodo omejili obseg pričanja Michaela Cohena, nekdanjega Trumpovega osebnega odvetnika, ki bo v začetku februarja stopil pred kongresnike. Kljub temu naj bi bilo pričanje po napovedih zelo neprijetno za predsednika, nekdanji zaupnik ga bo menda opisal kot blaznega.
Demokrati od Barra niso dobili vseh odgovorov, najbolj jih je motil njegov zapis iz lanske pomladi, v katerem je pravosodnemu ministrstvu na lastno pobudo poslal mnenje, da Muellerjeva ekipa ne bi smela preiskovati, ali je Trump z razrešitvijo šefa FBI Comeyja hotel vplivati na rusko preiskavo, saj so imenovanja in odpuščanja del predsednikovih pooblastil. Precej pozornosti so namenjali tudi Barrovemu razmišljanju o predsednikovi politiki do priseljevanja, saj je že rekordnih 26 dni ustavljeno delo vlade, ker Trump zahteva slabih šest milijard dolarjev za začetek gradnje zidu na južni meji. Kandidat za ministra se je razmeroma spretno izognil neposrednim komentarjem. »Dal je vse prave odgovore, v marsičem se ne strinja s Trumpom, zato se pojavlja vprašanje, zakaj ga je predsednik izbral,« je politična komentatorka Kirsten Powers opozorila na dvome levice, da se pod zloščeno površino morda skrivajo presenečenja.
Barr uradno še ni potrjen, saj mora senat opraviti glasovanje, toda ob razmeroma udobni republikanski večini 54 republikanskih senatorjev v stosedežnem zgornjem domu kongresa ni dvomov, da ne bi dobil dovolj glasov. Zaslišanje je opravil s takšno veščostjo, da so jo priznali tudi demokrati, in to kljub pregretemu strankarskemu ozračju. A to ni zares dobra novica za Donalda Trumpa, saj se je prejšnjega ministra Jeffa Sessionsa znebil, ker se ni dovolj poslušno odzival na njegove želje. »V življenju sem dosegel točko, ko lahko s svojim vodenjem zagotovim neodvisnost in ugled pravosodnega ministrstva. Nihče me ne bo prisilil v napačne odločitve, ne uredniški komentarji, ne kongres, ne predsednik,« je Barr dejal senatorjem.
Pri tem govori iz izkušenj, saj je ministrstvo vodil od leta 1991 do 1993 za časa predsednika Georgea Busha starejšega. Le da je ta slovel po svoji preudarnosti in premišljenih odzivih, sedanji predsednik je njegovo nasprotje. Barr je med zaslišanjem zavrnil trditve, da je delo posebnega preiskovalca Roberta Muellerja »lov na čarovnice«, in potrdil, da je Sessions ravnal prav, ker se je zaradi stikov z ruskim veleposlanikom izločil iz odločanja o tako imenovani ruski preiskavi. Večkrat je poudaril, da bo Muellerju, ki ga je označil za dobrega prijatelja, omogočil dokončanje preiskave. Ni pa hotel vnaprej privoliti v objavo njegovega celotnega poročila, ko bo preiskava končana, saj je po pravilih to zaupen dokument.
Pričanje o blaznežu
Nenehno vrtenje okoli ruske preiskave je še toliko bolj razumljivo zaradi razkritij iz zadnjih dni. Ruska senca se je včeraj zdela še temnejša po poročanju, da je Trump lani menda večkrat na glas razmišljal o ameriškem umiku iz vojaške zveze Nato. Pred tem je New York Times zapisal, da je zvezna policija FBI predlanskim po odstavitvi njenega direktorja Jamesa Comeyja sprožila protiobveščevalno preiskavo, ali je Trump morebiti ruski agent. Washington Post je dan kasneje dodal, da je Trump v nasprotju z običajno prakso skrival vsebino svojih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po enem od njih je celo zaplenil zapiske ameriške prevajalke, tako da visoki vladni uradniki na zunanjem ministrstvu in obveščevalni službi niso mogli do njih.
Mueller je včeraj deloma razkril usmeritev svoje preiskave, ko je sodišču dal dokaze o laganju Paula Manaforta. Nekdanji vodja Trumpove kampanje je sklenil dogovor s posebnim preiskovalcem, a se ga s skrivanjem resnice ni držal, zato zdaj Mueller zahteva razveljavitev dogovora. Manafort je hkrati najbolj neposredna zveza med Rusijo in Trumpovo kampanjo, njegov dolgoletni pomočnik Rick Gates pa še vedno razkriva koristne podatke. Posebni preiskovalec je tako včeraj zahteval odložitev sojenja Gatesu, kar pomeni, da preiskava še vedno aktivno poteka in še nismo blizu končnemu poročilu, kot je veljalo nekaj časa. Iz Muellerjevih krogov se je poleg tega razvedelo, da bodo omejili obseg pričanja Michaela Cohena, nekdanjega Trumpovega osebnega odvetnika, ki bo v začetku februarja stopil pred kongresnike. Kljub temu naj bi bilo pričanje po napovedih zelo neprijetno za predsednika, nekdanji zaupnik ga bo menda opisal kot blaznega.
Strah pred presenečenji
Demokrati od Barra niso dobili vseh odgovorov, najbolj jih je motil njegov zapis iz lanske pomladi, v katerem je pravosodnemu ministrstvu na lastno pobudo poslal mnenje, da Muellerjeva ekipa ne bi smela preiskovati, ali je Trump z razrešitvijo šefa FBI Comeyja hotel vplivati na rusko preiskavo, saj so imenovanja in odpuščanja del predsednikovih pooblastil. Precej pozornosti so namenjali tudi Barrovemu razmišljanju o predsednikovi politiki do priseljevanja, saj je že rekordnih 26 dni ustavljeno delo vlade, ker Trump zahteva slabih šest milijard dolarjev za začetek gradnje zidu na južni meji. Kandidat za ministra se je razmeroma spretno izognil neposrednim komentarjem. »Dal je vse prave odgovore, v marsičem se ne strinja s Trumpom, zato se pojavlja vprašanje, zakaj ga je predsednik izbral,« je politična komentatorka Kirsten Powers opozorila na dvome levice, da se pod zloščeno površino morda skrivajo presenečenja.
