Bodoči premier Kosova proti carinam Srbiji, za vojno odškodnino

Kaj Kosovu in regiji prinaša volilna zmaga levičarskih albanskih nacionalistov iz stranke Samoopredelitev pod vodstvom Albina Kurtija?
Fotografija:
Odpri galerijo

Največ glasov na včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu je osvojilo gibanje Samoopredelitev, ki ga vodi Albin Kurti. Levičarsko gibanje albanskih nacionalistov je po 94 odstotkih preštetih glasov osvojilo največ, in sicer 25,8 odstotka glasov, na drugem mestu je Demokratska liga Kosova (LDK) Ise Mustafe s 25 odstotki. Kurti kot najverjetnejši premier Kosova napoveduje, da bo dialog s Srbijo začel že v prvem tednu mandata.

Na volitvah, ki so minile razmeroma mirno in se jih je udeležilo 44 odstotkov upravičencev, je Demokratska stranka Kosova (PDK) pod vodstvom predsednika Hashima Thaçija​ dobila 21,2 odstotka glasov, Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK) dosedanjega premierja Ramusha Haradinaja pa 11,6 odstotka. Volilna udeležba je bila tokrat za 2,5 odstotne točke višja kot na volitvah leta 2017, rekordno število glasov Kosovcev iz tujine pa bi po pričakovanjih analitikov utegnilo prednost Albina Kurtija še nekoliko povečati.


Rdeča luč carinam ni nujno dobra novica za Srbijo


Kurti, ki je kot vodja opozicije glasove volivcev pridobival z obljubami, da se bo zoperstavil globoko ukoreninjeni korupciji, je tik pred volitvami za dunajski Der Standard dejal, da stoodstotne carine za blago iz Srbije niso njegova politika in da jih je pripravljen ukiniti. Spomnimo, prejšnja vlada Ramusha Haradinaja je z uvedbo carin poskušala pritisniti na Srbijo, da prizna neodvisnost Kosova, s tem si je Haradinajeva vlada nakopala hude pritiske iz Evropske unije in ZDA, ki so Kosovo prepričevala, da s carinami ne prispevajo k dialogu s sosednjo Srbijo.

Pogajanja s Srbijo je Kurti postavil visoko na seznam svojih prednostnih nalog. V zameno za odpravo carin je napovedal nove zahteve do Beograda, vključno s plačilom vojne odškodnine. »Carine bomo nadomestili z načelom recipročnosti. Beograd mora, denimo, sprejeti naše registrske tablice in dokumente, na katerih temelji Republika Kosovo. Želimo osvetliti usodo izginulih oseb, ne glede na njihovo narodnost, da bi našli tudi izginule Srbe in Rome,« je med drugim dejal Kurti in napovedal ustanovitev skupnih ekip raziskovalcev, ki bi analizirali množična grobišča.


Vučić ve, da mu s Kurtijem ne bo lahko


Kurti, ki je kot vodja opozicije pred leti iz protesta proti skorumpirani oblasti metal solzivec med poslance in zato moral v zapor, ne skriva simpatij do velikoalbanske ideje. »Imamo dve državi, smo pa en narod. Ne moremo pozabiti, da je meja Kosova z Albanijo meja Jugoslavije in Srbije, to ni albanska meja,« je pred kratkim dejal Kurti. Prepričan je, da bi ljudje na Kosovu glasovali za združitev z Albanijo, če bi ustava Kosova tak referendum dovoljevala. Napovedal je spoštovanje ustave do takrat, ko jo bo mogoče na miren način spremeniti, kar se zaveda, da se ne bo zgodilo tako kmalu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se Kurtijeve zmage ni ravno razveselil, a se bo Beograd, če bo Kurti premier, pogajal z njim kot z »legitimnim predstavnikom Albancev«. Pri tem je Vučić ocenil, da bodo ti pogovori težki.

Preberite še:

Komentarji: