Bojkotirati volitve ali ne, to je zdaj vprašanje

Del opozicije, ki poziva k bojkotu, napoveduje, da se bodo protesti nadaljevali tudi po volitvah, proti novi vladi.
Fotografija: Opozicija je razdeljena glede tega, kako se pomeriti z oblastjo Aleksandra Vučića.
Odpri galerijo
Opozicija je razdeljena glede tega, kako se pomeriti z oblastjo Aleksandra Vučića.

Največji demokratični dosežek – volitve – je v Srbiji na resni preizkušnji. Volilna kampanja za parlamentarne in lokalne volitve, ki bodo konec aprila, ne poteka, kakor smo vajeni v Evropi, kjer si politične stranke na vse mogoče načine prizadevajo za volivce. Tu je ravno obrnjeno. Del opozicije jih poskuša od volitev odvrniti. Gibanje 1 od 5 milijonov, ki je več kot leto dni hotelo ljudi »prebuditi«, so nadomestili protestni shodi Bojkot 2020.
 

Vučićeva večina v parlamentu odloča


Demokracija ima v Srbiji drugačen obraz kot, denimo, v Sloveniji. Na videz je država izjemno pluralna, saj se je na volitvah pred štirimi leti v narodno skupščino prebilo kar 32 političnih strank, organiziranih v 12 poslanskih skupin. Za primerjavo: v slovenskem parlamentu jih imamo deset. A se je vsa demokracija skrčila na minimum ob dejstvu, da je več kot polovico od 250 sedežev dobila Vučićeva lista Srbija zmaguje, v kateri je bilo poleg njegove Srbske napredne stranke še pet strank. Vučić tako lahko prek svojih poslancev odloča o vsem. In to tudi počne.
 

Opozicija leto dni bojkotira parlament


Iz protesta proti samovoljnosti Vučićeve stranke in zaradi neupoštevanja predlogov opozicije je pred dobrim letom sedem opozicijskih strank skupščino protestno zapustilo. Od takrat delo parlamenta bojkotirajo, v službo – skupščinsko stavbo – ne prihajajo. Kaj o tej potezi menijo njihovi volivci – kot kaže –, ne bodo preverili.

Te stranke zdaj pozivajo namreč k bojkotu volitev kot poglavitnemu instrumentu proti »skorumpirani« oblasti. Opozarjajo, da bodo volitve nepoštene, saj ni svobode medijev, opozicija do nacionalne televizije skoraj nima dostopa, zato ljudje niso dovolj obveščeni, da bi lahko odločali. Po besedah Boška Obradovića iz opozicijske stranke Dveri bodo volitve nelegitimne, zato že vnaprej napoveduje proteste po volitvah, s katerimi bi z oblasti vrgli novo (Vučićevo) vlado.


Opozorilo iz Evrope


Da utegne povzročiti bojkot veliko škodo, so jih opozorili tudi iz Evrope. Evropski parlament bo poslal močno delegacijo za nadzor volitev, je napovedala evropska poslanka Tanja Fajon, ki je poudarila tudi potrebo po verodostojnem delu medijev. To je trd oreh. Ravno te dni menjujejo nekaj članov regulatornega organa za elektronske medije, a je vprašanje, ali lahko to dovolj hitro vpliva na uredniško politiko nacionalne televizije, ki ji že dolgo očitajo neobjektivnost pod taktirko oblasti. Predlog Zorana Živkovića iz opozicijske Nove stranke, da bi opozicija do volivcev lahko prišla peš z dolgim pohodom po državi, je ostal brez odziva.
 

Nižji volilni prag, več žensk


Kako se pomeriti z Vučićevo oblastjo, ki drži vse niti v svojih rokah, v opoziciji nimajo enotnega odgovora. Prelomno potezo je povlekla poslanka Gordana Tomić iz Demokratske stranke, ki je šla prejšnji teden na sejo skupščine navkljub dogovorjenemu bojkotu. Za svoje poslanstvo si je namreč zadala povišanje volilne kvote žensk – in uspelo ji je. Parlament je na njen predlog sprejel določilo zakona, po katerem bo na volilnih seznamih 40 odstotkov žensk namesto zdajšnjih 30. Spremenjen je tudi volilni prag: s petih na tri odstotke. Tako bo v skupščino lahko prišlo več strank. Tudi v opozicijskih strankah, združenih pod organizacijo Srbija 21, zdaj pravijo, da se nočejo umakniti iz odločanja brez tekme. Namesto z idejami za prihodnost se tako v Srbiji vsi ukvarjajo le z vprašanjem, ali iti na volitve ali ne.

Preberite še:

Komentarji: