Boleč poraz na fronti proti Airbnbju

Bruselj, Ljubljana – Po oceni evropskega sodišča spletna platforma Airbnb ni edina pot za opravljanje namestitvenih storitev, saj imajo najemniki in najemodajalci na voljo še druge kanale. Iz sodnega spisa ne izhaja, da bi Airbnb določal višino ali zgornjo mejo najemnine. Analizirali smo, kako razširjeno je oddajanje nepremičnin prek Airbnbja pri nas in kako bo odločitev sodišča s sedežem v Luxembourgu vplivala na to dejavnost v Sloveniji.

Kratkoročno oddajanje nepremičnin prek Airbnbja pri nas že od konca leta 2017 intenzivno nadzoruje finančna uprava. Potem ko so na Fursu februarja lani pozvali vse, ki se ukvarjajo s kratkoročnim oddajanjem prek te spletne platforme, naj dejavnost registrirajo, se je število uradno registriranih sobodajalcev občutno povečalo. Leta 2016 je bilo registriranih 1959, lani že 3158.

Po podatkih finančne uprave so sobodajalci lani prijavili za 38,9 milijona evrov prihodkov in plačali 1,3 milijona evrov davka. Furs je lani na področju sobodajalstva ugotovil kar 296 prekrškov in izrekel za 334.650 evrov denarnih kazni. Če posameznik opravlja tovrstno dejavnost in nima registrirane, je to delo na črno, opozarjajo na Fursu, globa pa znaša od 1000 do 7000 evrov. Ker na finančnem ministrstvu z odločitvijo Sodišča EU niso seznanjeni, sodbe ne komentirajo.



Odločitev Sodišča EU je bila za vse, ki želijo nadeti uzde čedalje močnejšemu Airbnbju, veliko razočaranje. Veliki senat sodišča v Luxembourgu je odločil, da ameriški spletni orjak ni kot nepremičninski posrednik, temveč le ponudnik storitve informacijske družbe.

Na sodišče s sedežem v Luxembourgu se je obrnil preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Parizu. Zaprosil je za presojo, ali je storitev povezovanja najemodajalcev z iskalci kratkoročne nastanitve storitev informacijske družbe. V Franciji, v združenju za nastanitve in turizem, so bili sicer prepričani, da Airbnb krši zakonodajo, ker deluje brez licence, zato so sprožili postopek proti njemu. Odgovor velikega senata je bil nedvoumen: Francija od družbe Airbnb ne more zahtevati licence za nepremičninskega posrednika.


 

Airbnb na spletu ponuja le platformo

Po presoji sodišča je dejavnost Airbnbja treba opredeliti kot storitev informacijske družbe po direktivi o elektronskem poslovanju iz leta 2000. Zato zanjo ne bi veljala enaka pravila kot za nepremičninske posrednike, ki, denimo, potrebujejo posebno poklicno izkaznico in morajo biti usposobljeni za izvajanje dejavnosti. Tako je sprejelo logiko, da Airbnb na spletu ponuja le platformo. Kaj se dogaja z njo, de facto ni njegova odgovornost. Tarča postopka je bilo sicer podjetje Airbnb s sedežem na Irskem, od koder vodi evropske operacije.

Podjetje lahko po razlagi sodišča nasprotuje temu, da se proti njemu v okviru kazenskega postopka z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka uporabljajo ukrepi članice, s katerimi se omejuje svoboda zagotavljanja storitve, ki jo opravlja iz druge članice. Ključna ugotovitev sodnikov je še bila, da Airbnb nikakor tudi ni edina pot za opravljanje namestitvenih storitev, saj imajo najemniki in najemodajalci na voljo še različne druge kanale. Iz spisa tudi ne izhaja, da bi Airbnb določal višino ali zgornjo mejo najemnine.

Generalni pravobranilec pri Sodišču EU Maciej Szpunar je spomladi predlagal, naj sodišče ugotovi, da storitev povezovanja z iskalci nastanitve po elektronski platformi spada med storitve informacijske družbe. V Airbnbju so ves čas zavračali trditve, da opravljajo storitev nepremičninskega posrednika. Sodišče je pritrdilo logiki pravobranilca in ameriškega podjetja s poudarjanjem ločevanja storitve posredovanja od same namestitve. Tako je po utemeljitvi sodišča posredovanje zgolj zagotavljanje orodja za predstavitev in iskanje namestitev, ki se oddajajo.


 

Povsem drugačen položaj Uberja in Airbnbja

Pred dvema letoma so glede storitve družbe Uber presodili, da ta ni le posredovanje, in zato mora biti v smislu prava EU obravnavana kot storitev prevoza. Tako, denimo, med vozniki Uberja in »običajnimi« taksisti ne bi smelo biti bistvene razlike. Sodišče je še ugotovilo, da dostop do storitve omogoča informacijsko orodje in da je Uberjeva aplikacija nepogrešljiva tako za voznike kot za stranke, ki iščejo prevoz. Uber pa naj bi imel odločilen vpliv na pogoje opravljanja storitev voznikov. Sodba je bila podlaga za poznejšo strožjo regulacijo delovanja Uberja po Evropi.

V primerjavi z zadevo Uber je Sodišče EU pojasnilo, da je položaj pri Airbnbju drugačen, saj ne storitev posredovanja ne pomožne storitve ne omogočajo, da bi se ugotovil odločilen vpliv, ki bi ga imela ta družba na pogoje opravljanja nastanitvenih storitev (višina zahtevanih najemnin ali izbor najemodajalcev).

Ne glede na postopke v Luxembourgu v številnih večjih mestih po Evropi potekajo različni poskusi omejevanja Airbnbja. Tudi župani evropskih velemest se že povezujejo in očitajo Airbnbju, da omogoča nezakonito hotelsko dejavnost. Od evropske komisije zahtevajo nove predloge zakonodaje.