Bosna je sposobna živeti skupaj z razlikami

Genocid v Srebrenici krepkeje povezuje Srbe in Bošnjake, kot ju je kdaj koli povezovala parola o bratstvu in enotnosti.
Objavljeno
11. julij 2018 03.35
Posodobljeno
11. julij 2018 15.36
Danes so v spominskem parku Potočari, 23. let po genocidu, pokopali posmrtne ostanke še 35 žrtev genocida v Srebrenici. FOTO: AP
Vili Einspieler
Vili Einspieler
V spominskem centru v Potočarih, kjer se je zbralo več tisoč ljudi, so danes 23 let po genocidu v Srebrenici pokopali posmrtne ostanke 35 žrtev. Slovesnost so predstavniki EU in Sveta Evrope ter ZDA pospremili s sporočili, da na ta zločin ne smemo nikoli pozabiti.

Srebrenica je boleča kolektivna izkušnja tako za Bošnjake kot za Srbe. Genocid krepkeje povezuje dva naroda, kot jih je kdaj koli parola bratstva in enotnosti. Sprava ne bo možna, če bosta Banjaluka in Beograd še naprej preštevala žrtve in pobite Srbe zlorabljala kot izgovor za pobite Bošnjake. Še vedno je tudi veliko Srbov, ki so prepričani, da sta Ratko Mladić in Radovan Karadžić le branila srbski narod. Prepreka za spravo bo tudi, če bo Sarajevo na srebreniški tragediji gradilo bošnjaško identiteto in obtoževalo Srbe, brez katerih Bosna ni možna, da so genocidni narod.


Stoletja življenja v miru


Visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko je izpostavil: "Ponovil bi rad, kar je bilo doslej že večkrat izrečeno, da se genocid v Srebrenici ne bi smel nikoli zgoditi, kot tudi ne drugi zločini v vzhodni in celotni BiH. To so ogromni madeži na naši vesti, ki jih ni mogoče izbrisati. Mnogi mednarodni uradniki so zahtevali soodgovornost za Srebrenico. Po mojem prepričanju smo šele s prvim pokopom postali ljudje. Dostojen pogreb je najstarejša človekova pravica vsakega človeka in vsake žrtve".

EU, Svet Evrope in ZDA sporočajo, da na ta zločin ne smemo nikoli pozabiti.

Veliko Srbov je prepričanih, da sta Mladić in Karadžić le branila srbski narod.

Ženske v črnem so se žrtev genocida spomnile na zborovanju pod naslovom "Srebrenica 8372".


Inzko je poudaril: "V naši žalosti in frustraciji nad krivico in pravico, ki počasi ali nikoli ne pride, v našem strahu, da nekateri morda še vedno skušajo oživiti zlo s spomeniki, poštami, študentskimi domovi ali strankami, ki nosijo imena vojnih zločincev, se moramo spomniti, da so prav državljani BiH stoletja živeli v miru in dobrem sosedstvu, mnogo dlje kot živijo ločeni eni od drugih. Njihova sposobnost za skupno življenje ne glede na razlike še vedno obstaja in se krepi".

Sklenil je z besedami: "Prebivalci BiH razumejo, da danes žalujemo za žrtvami in razmišljamo o tem, kaj se je tukaj zgodilo, vendar se moramo hkrati že jutri obrniti k prizadevanjem, da skupaj zgradimo novi svet in novi BiH ter da na ta način izrazimo čast žrtvam, da ne bodo zaman. Tu pokopane to ne bo vrnilo in bolečina njihovih najbližjih ne bo manjša, je pa upanje na boljšo prihodnost najboljše sporočilo žrtvam genocida. Kot vsaka vojna je tudi vojna v BiH iz dobrih ljudi potegnila najboljše, iz slabih ljudi pa najslabše. Odpuščanje je pomembno za spravo, zaradi prihodnjih generacij pa ne smemo pozabiti, kaj se je zgodilo".


Širjenje plamena resnice


Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn sta v skupnem sporočilu izpostavila, da nas spominska slovesnost opominja na enega izmed najtemnejših trenutkov moderne evropske zgodovine in na našo obvezo, da se tak zločin nikoli več ne ponovi.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je poudarila, da bo terjala pravico za žrtve vseh zločinov, zagrešenih med vojnami na Balkanu. Izpostavila je tudi, da bi morale evropske države nuditi večjo podporo državljanskim pobudam za spravo ter vplivati na politike in druge javne osebnosti v Srbiji in BiH, da bi prenehale zanikati preteklost in začele graditi bolj vključujoče izobraževanje in družbo.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v sporočilu vse v BiH pozval, naj si skupaj prizadevajo za premostitve delitev iz preteklosti in krepitev svoje države. Nekdanji predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območje nekdanje Jugoslavije Theodor Meron je pozval k "širjenju plamena resnice".


Preveč lobanj za Bruselj


V spominskem centru v Potočarih so doslej pokopali 6575 žrtev genocida, ki so jih identificirali, še okoli 500 identificiranih trupel pa so pokopali na drugih pokopališčih. Posmrtne ostanke žrtev genocida so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. Okoli tisoč ljudi še vedno pogrešajo. V indentifikacijskem centru v Tuzli je še skoraj 170 identificiranih žrtev, vendar so njihovi posmrtni ostanki nepopolni, tako da se svojci še niso odločili za pokop. Hajra Alić je izpovedala, da so pokopali samo eno kost njenega sina Muhameda, ki je bil najstnik, saj je to edini njegov posmrtni ostanek, ki so ga doslej našli.

Krste s posmrtnimi ostanki žrtev so prinesli iz nekdanje tovarne akumulatorjev v spominski park udeleženci marša miru in maratona, preživele žrtve genocida v Srebrenici ter svojci in prijatelji žrtev. Med žrtvami, ki so jih pokopali danes, so bili tudi štirje najstniki. Najmlajša žrtev, ki so jo pokopali, je bila stara 16 let, najstarejša pa je Šahin Halilović, ki je bil rojen leta 1924. Med pokopanimi je tudi 20-letna nosečnica Remzija Dudić, ki so jo ubili skupaj s soprogom Nijazijem.

Evropski parlament ni odobril predstavništvu Islamske skupnosti BiH v Bruslju postavitev razstave o genocidu v Srebrenici sarajevskega avtorja Hikmeta Karčića. Reis-ul-Ulema Husein Kavazović je pojasnil, da so bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da je med raszstavnimi eksponati preveč lobanj. V Beogradu so se zbrale Ženske v črnem, ki so se žrtev genocida spomnile na zborovanju pod naslovom "Srebrenica 8372". Na Trgu republike so nosile dolg črn trak ter napise Odgovornost, Solidarnost in Srebrenica ter prebrale imena žrtev genocida.