Brexit pred kritično fazo
Ključna za preboj je politična odločitev o pogojih ločitve.
Odpri galerijo
Srečanja glavnega pogajalca EU Michela Barniera in britanskega sekretarja za brexit Dominica Raaba vse pogostejša. FOTO: Eric Vidal/Reuters
Bruselj – S približevanjem roka, do katerega mora biti sprejet sporazum o brexitu, da bi bil britanski izstop iz EU lahko nato potrjen na vseh ravneh, se stopnjuje napetost.
Srečanja glavnega pogajalca EU Michela Barniera in britanskega sekretarja za brexit Dominica Raaba so bolj pogosta. Na zadnjem sta včeraj iskala skupno podlago marčevskimi smernicami, ki so jih sprejeli na vrhu EU, in julijskim načrtom Therese May iz Chequersa glede prihodnjega »novega, ambicioznega partnerstva«.
Že neuradni vrh čez dva tedna v Salzburgu bo za Mayevo priložnost, da zbliža stališča s kolegi. Prvotni cilj, da bi pogoje brexita in osnutek prihodnjih odnosov, blagoslovili že na rednem vrhu 18. oktobra, gotovo ne bo dosežen.
Najverjetneje bo za november sklican poseben vrh o brexitu. Črn, a ne neverjeten scenarij je, da bi se strani na koncu razšli brez ločitvenega sporazuma. To bi v praksi pomenilo, da po 29. marcu prihodnje leto ne bi bilo niti obdobja tranzicije do konca leta 2020, v katerem bi Združeno kraljestvo imelo še vse obveznosti in ostalo del enotnega trga. Najbolj žgoče vprašanje so prihodnji odnosi, v kateri si London želi zagotoviti čim več koristi in hkrati čim manj obveznosti, ki bi spominjale na članstvo.
Med EU27 vlada enotno pričakovanje, da mora najpomembnejši del naloge za preboj iz pogajalskega zastoja narediti London. Načrt iz premierkine podeželske rezidence v Chequersa, ki predvideva prostotrgovinsko območje za blago in posebne aranžmaje za storitve, v Bruslju velja za povsem nesprejemljivega. Barnier ga je na srečanju z britanskimi parlamentarci na začetku tedna menda razglasil – za mrtvega. V zadnjih so se prevladujejo ugibanja, da bi v EU27 v prihodnjih tednih utegnila privoliti v manj jasne rešitve o prihodnjih odnosih, da bi lahko le sklenili ločitveni sporazum.
Predvsem v gospodarstvu, ki je posebno občutljivo, že bijejo plat zvona. Generalni direktor združenja nemške industrije (BDI) Joachim Lang, je v FT opozoril, da je že dosežena kritična točka, da zmanjkuje časa in da bodo podjetja začela izvajati svoje načrte za izredne razmere, če do sredine novembra ne bo sporazuma. Brez njega bi, denimo, na mejah, po 29. marcu spet morali izvajati nadzor in plačevati carine. Gospodarstveniki na celini opozarjajo, da je rešitev, po kateri bi bil del prostega trga samo blago, neizvedljiva, saj so z izdelki povezane tudi storitve.
Tudi Barnier ves čas opozarja, da bilo za EU nevarno spodkopavanje integritete notranjega trga.
Srečanja glavnega pogajalca EU Michela Barniera in britanskega sekretarja za brexit Dominica Raaba so bolj pogosta. Na zadnjem sta včeraj iskala skupno podlago marčevskimi smernicami, ki so jih sprejeli na vrhu EU, in julijskim načrtom Therese May iz Chequersa glede prihodnjega »novega, ambicioznega partnerstva«.
Že neuradni vrh čez dva tedna v Salzburgu bo za Mayevo priložnost, da zbliža stališča s kolegi. Prvotni cilj, da bi pogoje brexita in osnutek prihodnjih odnosov, blagoslovili že na rednem vrhu 18. oktobra, gotovo ne bo dosežen.
Najverjetneje bo za november sklican poseben vrh o brexitu. Črn, a ne neverjeten scenarij je, da bi se strani na koncu razšli brez ločitvenega sporazuma. To bi v praksi pomenilo, da po 29. marcu prihodnje leto ne bi bilo niti obdobja tranzicije do konca leta 2020, v katerem bi Združeno kraljestvo imelo še vse obveznosti in ostalo del enotnega trga. Najbolj žgoče vprašanje so prihodnji odnosi, v kateri si London želi zagotoviti čim več koristi in hkrati čim manj obveznosti, ki bi spominjale na članstvo.
V gospodarstvu že bijejo plat zvona
Med EU27 vlada enotno pričakovanje, da mora najpomembnejši del naloge za preboj iz pogajalskega zastoja narediti London. Načrt iz premierkine podeželske rezidence v Chequersa, ki predvideva prostotrgovinsko območje za blago in posebne aranžmaje za storitve, v Bruslju velja za povsem nesprejemljivega. Barnier ga je na srečanju z britanskimi parlamentarci na začetku tedna menda razglasil – za mrtvega. V zadnjih so se prevladujejo ugibanja, da bi v EU27 v prihodnjih tednih utegnila privoliti v manj jasne rešitve o prihodnjih odnosih, da bi lahko le sklenili ločitveni sporazum.
Predvsem v gospodarstvu, ki je posebno občutljivo, že bijejo plat zvona. Generalni direktor združenja nemške industrije (BDI) Joachim Lang, je v FT opozoril, da je že dosežena kritična točka, da zmanjkuje časa in da bodo podjetja začela izvajati svoje načrte za izredne razmere, če do sredine novembra ne bo sporazuma. Brez njega bi, denimo, na mejah, po 29. marcu spet morali izvajati nadzor in plačevati carine. Gospodarstveniki na celini opozarjajo, da je rešitev, po kateri bi bil del prostega trga samo blago, neizvedljiva, saj so z izdelki povezane tudi storitve.
Tudi Barnier ves čas opozarja, da bilo za EU nevarno spodkopavanje integritete notranjega trga.
