Bruselj predlaga odpoved ruskemu plinu

EU se želi že leta 2027 povsem odpovedati ruskim fosilnim gorivom. Evropska komisija je predstavila načrte za postopno prekinitev uvoza energije iz Rusije. Glavna tarča je ruski plin, saj bi po zamislih Bruslja podjetjem najpozneje do konca leta prepovedali sklepanje novih pogodb o dobavah plina.

Poleg tega bi prepovedali uvoz v skladu z že obstoječimi kratkoročnimi, tako imenovanimi promptnimi (spot) pogodbami. Dolgoročne pogodbe bi prepovedali do konca leta 2027. Za podjetja s pogodbami, ki trajajo dlje, bo razlog za njihovo odpoved višja sila.

Države članice bodo morale pripraviti tudi nacionalni načrt za postopno končanje ruskih dobav.

Konec vojne ne pomeni hitre obnove preskrbe s plinom

Drugače kot za premog in nafto, ki sta pod sankcijami, za uvoz plina v EU ne veljajo omejitve. Leta 2023 so se dobave v primerjavi z letom 2021 zmanjšale za 70 odstotkov, a so se lani spet povečale – zemeljskega plina za 26, utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) pa za 12 odstotkov. Lani je delež uvoza plina iz Rusije znašal skoraj 19 odstotkov.

V Bruslju opozarjajo, da bodo manjše potrebe po plinu izhajale tudi iz razmaha obnovljivih virov. V prihodnjih letih bo na svetovnem trgu na voljo tudi več UZP, predvsem iz ZDA, Kanade, Katarja in afriških držav.

Tudi Omišalj na Krku

Države so od leta 2022 postavile veliko infrastrukture za UZP, tudi Hrvaška v Omišlju na Krku, zato lahko njegov uvoz še povečujejo. Zmogljivosti za uvoz znašajo 250 milijard kubičnih metrov na leto, kar je več kot dvakrat več, kot uvažajo zdaj.

Več plina naj bi prišlo tudi po drugih poteh, denimo iz Azerbajdžana. Postopoma naj bi tudi zmanjševali uvoz ruskega urana in črtali tudi preostale dobave ruske nafte, ki je iz Rusije pride še okoli tri odstotke. Izjemo za njen uvoz so si zagotovile Češka, Slovaška in Madžarska, ki nimajo neposrednega dostopa do morja.

Po prepričanju predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen je čas, da Evropa popolnoma prekine energetske vezi z nezanesljivim dobaviteljem.  FOTO: Eva Manez/Reuters

»Vojna v Ukrajini je brutalno razkrila tveganja izsiljevanja, gospodarske prisile in cenovnih šokov,« je ocenila predsednica Ursula von der Leyen. Po njenih besedah je čas, da Evropa popolnoma prekine energetske vezi z nezanesljivim dobaviteljem. »Energija, ki prihaja na našo celino, pa ne sme biti namenjena plačevanju vojne agresije proti Ukrajini,« je še opozorila.

Tudi evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je opozoril, da je EU lani plačala Rusiji za energijo 23 milijard evrov. »Rusija je grožnja za vse nas. Zato se moramo odzvati,« je dejal.

»Vedno so obstajali dobri razlogi za pospešitev energetskega prehoda k učinkovitim in obnovljivim energetskim rešitvam. Putinovo oboroževanje z energijo krepi potrebo po pospešitvi energetskega prehoda, diverzifikaciji preskrbe in zanašanju na lastne zmogljivosti, da bi zagotovili varno preskrbo z energijo in stabilne cene. To je ključno za našo industrijsko konkurenčnost in blaginjo naših državljanov,« pa je sporočila izvršna podpredsednica evropske komisije za čist, pravičen in konkurenčen prehod Teresa Ribera.