Bruseljska tožba na sodniškem rešetu

Pismo premiera Janeza Janše Ursuli von der Leyen nima vpliva na postopek pred Sodiščem EU. Ustna obravnava v Luxembourgu je trajala dve uri.
Fotografija: Po arbitraži in teranu je tožba glede preiskave v Banki Slovenije tretji odmevni postopek. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Po arbitraži in teranu je tožba glede preiskave v Banki Slovenije tretji odmevni postopek. FOTO: Reuters

Luxembourg – Na Sodišču EU se je končala ustna obravnava v tožbi evropske komisije proti Sloveniji glede kriminalistične preiskave v Banki Slovenije. Točki tožbe sta dve: kršitev nedotakljivosti arhivov institucij Unije in dolžnosti lojalnega sodelovanja.

Generalna pravobranilka Juliane Kokott bo sklepne predloge predstavila 3. septembra. Sodba bo nato znana predvidoma do konca leta. 

Predstavnica evropske kot tožeče stranke Barbara Rous je opozorila, da so zaseženi dokumenti del arhiva ECB in nedotakljivi. Kot je pojasnila, ECB sploh ni bila zaprošena, da bi se odpovedala nedotakljivosti. Slovenski organi so se obrnili le na Banko Slovenijo. Sodili so, da zaseženi dokumenti ne spadajo v arhive Unije. Po ocenah Rousove, ECB deluje tudi izven svojih prostorov v Frankfurtu na Majni. Banka Slovenije namreč deluje v okviru evropskega sistema centralnih bank in evrosistema. Pojasnila je tudi, da je ECB protestirala in sprožila sodne postopke proti delovanju slovenskih organov. »Brez uspeha,« je povedala.

Slovenijo zastopa Katja Rejec Longar z ministrstva za pravosodje. Vsebinsko gledano je osrednji del postopka opravljen pisno. »Popolna nedotakljivost ni jamstvo neodvisnosti. Prej obratno,« je povedala slovenska zastopnica. Pojasnila je, da je preiskava zadevala sume zlorabe v nacionalnem svojstvu v letih 2012 in 2013.  Dokumenti, ki jih v svoji vlogi navaja ECB, niso bili predmet vpogledovanja in preiskovanja.

Tožilstvo je po njenih besedah ponudilo ECB, naj pregleda izločene dokumente, ki bi bili lahko uporabljeni kot dokazi. Slovenski organi da niso poskušali ali želeli odstopati do podatkov institucij v oblaku ali na strežnikih ECB. Katja Rejec Longar je opozorila tudi na posebnost ravnanja s podatki v digitalni dobi, ki je drugačno, kot je bilo v dobi papirja. Tako bi po logiki evropske komisije tudi pametni telefon z elektronsko pošto lahko postal del arhiva. V njenih očeh bi lahko prišlo do absurda, da bi za del arhiva Unije veljali, denimo, arhivi vlad.   

Petnajstčlanskemu velikemu senatu predseduje predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts. FOTO: François Lenoir/Reuters
Petnajstčlanskemu velikemu senatu predseduje predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts. FOTO: François Lenoir/Reuters


Zastopnik ECB Aljoša Šega je opozoril, da slovenski tožilec ni hotel sodelovati v reševanju zadeve. Ko je bila slovenska stran opozorjena na kršitev, je v njegovih očeh začela delovati za njeno opravljanje. Omenil je tudi pismo (predsednika vlade Janše) s predlogom evropski komisiji za umik tožbe.

Na obravnavi sodniki postavljajo vprašanja in preverjajo teze. Veliki senat vodi predsednik sodišča Koen Lenaerts. Kot intervenient v ustnem postopku sodeluje tudi ECB. Sodnik poročevalec, ki bo pripravil osnutek sodbe, je Maltežan Peter George Xuereb. Evropska komisija očita Sloveniji, da sta bila hišna preiskava in zaseg opravljena enostransko, brez soglasja ECB in brez sklepa Sodišča EU.

Pismo predsednika vlade Janeza Janše predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem se je na začetku junija pozanimal, pod kakšnimi pogoji bi se bil Bruselj pripravljen odpovedati tožbi, nima nobenega vpliva na postopek. Teoretično bi se evropska komisija lahko odločila za umik tožbe. Mogoča je tudi sporazumna rešitev spora. Kaj bi na drugi strani lahko bilo v ponudbi, ni znano. Glavni motor v postopku proti Sloveniji je sicer ECB.

Komentarji: