Človek v središču »industrije 4.0«

Hannovrski sejem je največji industrijski sejem sveta o povezanosti in sodelovanj.
Fotografija: Nemška kanclerka Angela Merkel je hannovrski sejem letos obiskala v družbi mehiškega predsednika Enriqueja Peñe Nieta. FOTO: AP
Odpri galerijo
Nemška kanclerka Angela Merkel je hannovrski sejem letos obiskala v družbi mehiškega predsednika Enriqueja Peñe Nieta. FOTO: AP

Berlin – Hannovrskemu sejmu je lahko v čast, da je prvi objavil izraz »industrija 4.0«, ki vse bolj opredeljuje gospodarstvo in življenje, a je bilo to že leta 2011. Na letošnjem sejmu v prestolnici Spodnje Saške poskušajo narediti korak naprej in predstaviti rešitve sodobnosti in prihodnosti.

»Industrija 4.0 je kot kopernikovska revolucija,« je v nekem intervjuju dejal Henning Kagermann, z Wolf-Dietrom Lukasom in Wolfgangom Wahlsterjem avtor že ponarodelega izraza, ki združuje internet stvari, računalništvo v oblaku, kognitivno računalništvo, pametne tovarne, umetno inteligenco, tridimenzionalno tiskanje, robotiko in še marsikaj. Kagermann verjame, da bo prihodnja proizvodnja decentralizirana in avtonomna, saj drugače ne bo mogla biti dovolj fleksibilna. »Samoorganizacija proizvodnje je edini način za uveljavitev industrije 4.0.« Tako kot marsikje drugje tudi na hannovrskem sejmu že vse od tedaj iščejo poti do četrte industrijske revolucije, tokrat z naslovom »Connect & Collaborate« (povezanost in sodelovanje).

Sejem z več kot 5000 razstavljavci iz 75 držav je tudi tokrat obiskala nemška kanclerka Angela Merkel, letos skupaj z mehiškim predsednikom Enriquejem Peño Nietom kot voditeljem letošnje gostje sejma. Proti kršenju človekovih pravic v tej državi so v nedeljo demonstrirali člani organizacije Amnesty International, a Mehiko zastopajo tudi številni razstavljavci, ki bodo skupaj z drugimi svoje znanje in inovativnost predstavljali približno 200.000 pričakovanim obiskovalcem sejma. Mehiški predsednik je z EU pravkar podpisal dogovor o posodobitvi dosedanjega sporazuma o svobodni trgovini, za svobodno trgovino pa se je zavzela tudi kanclerka Angela Merkel, potem ko se je nemški izvoz v Mehiko samo v letih 2016 in 2017 povečal za šestnajst odstotkov. Fizično odsoten, a v mislih udeležencev še kako prisoten udeleženec je bil seveda ameriški predsednik Donald Trump, ki v sodobni trgovini vidi velika neravnovesja.

Vsaj glede Kitajske mu dajo prav tudi mnogi Evropejci, drugi pa menijo, da se obnaša kot slon v mednarodni trgovini s porcelanom. In res tujci sestavljajo že šestdeset odstotkov hannovrskih razstavljavcev, kar kaže, da niti najrazvitejše države ne bi smele zaspati pri digitalizaciji in avtomatizaciji svojih gospodarstev. Nekateri celo delu nemškega očitajo, da se še vedno močno opira na stare prakse. »Že dolgo govorimo o tem, zdaj moramo ukrepati,« je kanclerka Merklova obljubila še večjo podporo domačim podjetjem pri industriji 4.0. »Šest mesecev ustanavljanja vlade ne sme biti merilo hitrosti našega dela!« Nekateri napovedujejo, da bo leta 2020 štirideset odstotkov vseh robotov kupovala Kitajska.


Nujna povezanost industrijskih območij


Joe Kaeser iz nemškega Siemensa pa nemško industrijo vidi dlje, kot mislijo mnogi, pa čeprav tudi sam od politike pričakuje okvirne pogoje za nujno infrastrukturo. Če se na avtocesti med Nürnbergom in Münchnom večkrat izgubi signal za prenosne telefone, ne moremo razmišljati o samovozečih avtomobilih, je povedal v intervjuju za časopis Handelsblatt. Poziva k hitrejši zgraditvi povezav za industrijska območja, saj proizvodnja bolj nujno potrebuje dobro povezanost od najstnika, ki hoče gledati filme. »Digitalna industrijska politika je naloga države.« Kaeser pravi, da razume tudi strahove številnih ljudi pred takšnim razvojem, pa čeprav samo bolj poudarja priložnosti. A so ti strahovi tudi po njegovem prepričanju plodna tla za populizem političnih skrajnosti, globalne strukturne spremembe pa bodo še hitrejše in bolj skoncentrirane. »Ali bomo oblikovali ali pa bomo oblikovani – državljani, podjetja in države.« Poraženci te revolucije bodo tisti, katerih poklic se bo v temeljih spremenil, sami pa se ne bodo pripravljeni učiti novega, pa naj bodo to preprosti delavci ali pa inženirji, programerji in celo zdravniki, ki danes še interpretirajo računalniško tomografijo. »V prihodnosti bodo tudi to počeli stroji.« Predsednik uprave Siemensa opozarja tudi na konec enoplastnega sveta, številne industrijske panoge so se v minulih desetletjih selile v vedno cenejše države, zdaj pa njegovo podjetje za Adidas sredi Bavarske gradi visoko tehnološko tovarno, ki bo lahko po konkurenčnih cenah proizvajala bliže potrošniku.

Tudi po prepričanju voditelja vodilnega sejemskega podjetja Deutsche Messe Jochena Köcklerja bodo tovarne prihodnosti »razmišljajoče« tovarne s človekom v središču, Sami Atiya iz züriškega koncerna ABB pa poleg industrijske revolucije vidi tudi revolucijo v energetiki. V Hannovru predstavljajo »najhitrejšo električno polnilno postajo na svetu«, ki v osmih minutah doda energije za dvesto kilometrov vožnje. Hkrati s tradicionalnim sejmom v Hannovru poteka tudi sejem logistike Cemat, kjer nove poslovne rešitve predstavlja tisoč podjetij.

Komentarji: