Maduro posvaril pred državljansko vojno, Trump ne izključuje vojaškega posredovanja

Po sobotnih množičnih protestih v Venezueli proti predsedniku Nicolasu Maduru se bo danes iztekel osemdnevni rok, ki so mu ga za razpis demokratičnih predsedniških volitev postavile evropske države. Če si Maduro ne bo premislil in ne bo pristal na ultimat, bodo za začasnega predsednika priznale vodjo opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja.

Maduro je pred iztekom roka posvaril pred izbruhom državljanske vojne v državi. To je po njegovem mnenju odvisno od »norosti in agresivnosti« ZDA in njihovih zaveznic.

Maduro je med intervjujem za špansko televizijo La Sexta dejal, da »nihče ne more zagotovo napovedati razpleta tega scenarija«. »Vse je odvisno od stopnje norosti in agresivnosti severnih imperialistov (ZDA) in njihovih zahodnih zaveznic,« je še dejal. »Preprosto živimo v naši državi in prosimo, da se nihče ne vpleta v notranje zadeve. Pripravljamo se k obrambi naše države,« je dodal.

Dotaknil se je tudi osemdnevnega roka evropskih držav za razpis demokratičnih predsedniških volitev. »Od nikogar ne sprejemamo ultimata,« je dejal.

Maduro Trumpa zaprosil za srečanje, a ga je zavrnil

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za ameriško televizijo CBS dejal, da ne izključuje vojaškega posredovanja v Venezueli. Tudi člani njegove administracije so že večkrat poudarili, da je ta možnost na mizi.

Pojasnil je, da je venezuelski predsednik Nicolas Maduro pred meseci zaprosil za srečanje z njim, vendar da ga je zavrnil, ker da se gospodarska kriza v državi pod njegovim vodstvom dramatično poslabšala. Sporna je bila tudi njegova ponovna izvolitev lani, je poudaril Trump.

»Odločil sem se, da ga zavrnem, ker se je v Venezueli zgodilo toliko res slabih stvari,« je dejal Trump. »To je bila najbogatejša država v tem delu sveta, ki je zelo pomemben del sveta. Zdaj pa vidimo to revščino, to trpljenje in ta kriminal in vse, kar se dogaja,« je dejal ameriški predsednik, ki je kot začasnega predsednika v državi priznal samooklicanega predsednika parlamenta Juana Guaidoja.
 

Odrekajo mu legitimnost položaja

Rok za razpis volitev so Maduru prejšnjo soboto postavile Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija.

Zaradi nedemokratičnih volitev mu odrekajo legitimnost položaja, priznavajo legitimnost parlamentu na čelu s predsednikom Guaidojem in pričakujejo razpis predsedniških volitev, ki bodo omogočile čimprejšnjo vzpostavitev demokratično izvoljene oblasti.



Maduro je ultimat minuli teden že zavrnill, a izrazil pripravljenost na pogajanja z opozicijo. »V Venezueli so že bile predsedniške volitve in če želijo imperialisti nove volitve, bodo morali počakati do leta 2025,« je dejal.

V soboto pa je Maduro pred svojimi privrženci v Caracasu dejal, da podpira zamisel o predčasnih parlamentarnih volitvah, ki bi bile še letos. Redne volitve v venezuelski parlament, v katerem ima večino opozicija, so sicer predvidene prihodnje leto.
Poleg ZDA in večine latinskoameriških držav je Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele v četrtek na plenarnem zasedanju priznal tudi Evropski parlament in ob tem članice EU pozval, naj storijo enako.

Ali bodo po izteku ultimata Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele enotno priznale vse članice EU, ni jasno. Kot je ob neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bukarešti v petek dejal slovenski zunanji minister Miro Cerar, EU kot celota praviloma doslej ni sprejemala odločitev o priznavanju tujih vlad in še manj držav, tako da se pri tem zastavlja še nekaj pravnih vprašanj, ki jih bo treba razčistiti.



Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa je napovedala, da bo EU vzpostavila mednarodno kontaktno skupino evropskih in latinskoameriških držav, ki bo pomagala pri organizaciji novih predsedniških volitev v Venezueli.