Dogovor o migracijah potrjen, pred DZ protest proti sporazumu

H globalnemu dogovoru je kljub nasprotovanju dela opozicije pristopila tudi Slovenija. Slovensko delegacijo vodi državni sekretar Sandi Čurin.
Fotografija: Proti sporazumu, ki je bil danes potrjen v Marakešu, so tudi danes protestirali pred državnim zborom. Prvi protest je potekal ob izredni seji državnega sporazuma na to temo. Izredno sejo je zahtevala stranka SDS, k protestom je tedaj pozval Janez Janša. FOTO: Delo
Odpri galerijo
Proti sporazumu, ki je bil danes potrjen v Marakešu, so tudi danes protestirali pred državnim zborom. Prvi protest je potekal ob izredni seji državnega sporazuma na to temo. Izredno sejo je zahtevala stranka SDS, k protestom je tedaj pozval Janez Janša. FOTO: Delo

Marakeš – Predstavniki 164 držav so danes v Marakešu potrdili globalni sporazum Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, od katerega so odstopile ZDA in kar nekaj evropskih držav. Razburjal je tudi v Sloveniji, kjer del opozicije zahteva posvetovalni referendum.

Predsednik vlade Marjan Šarec je poudaril, da v Marakešu danes nismo ničesar podpisali. »Tisti, ki mi danes že cel dan sporočajo, da sem izdal državo, jim sporočam, da naj vendarle včasih preberejo še kaj drugega, kot le tisto, kar so vajeni,« je povedal. Ob tem pričakuje, da bo sporazum tudi v prihodnje razburjal. »A če je Slovenija država, ki želi sodelovati in skupaj reševati vprašanja, potem se ne moremo zavijati samo v svoj svet. Moramo tvorno sodelovati in vse tiste države, ki so izstopile, so to storile iz notranjepolitičnih vzrokov. To kar se dogaja v javnosti te dni, je povsem nerealno in so vse te konotacije nepotrebne.«

Proti sporazumu, ki je bil danes potrjen v Marakešu, so tudi danes protestirali pred državnim zborom. Prvi protest je potekal ob izredni seji državnega sporazuma na to temo. Izredno sejo je zahtevala stranka SDS, k protestom je tedaj pozval Janez Janša. F
Proti sporazumu, ki je bil danes potrjen v Marakešu, so tudi danes protestirali pred državnim zborom. Prvi protest je potekal ob izredni seji državnega sporazuma na to temo. Izredno sejo je zahtevala stranka SDS, k protestom je tedaj pozval Janez Janša. F


Sporazum je bil na slovesni seji ZN v Marakešu sprejet brez podpisa. Države so že s svojo prisotnostjo potrdile, da pristopajo k njemu. Slovensko delegacijo vodi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Sandi Čurin. Na vprašanje, zakaj v Maroko nismo poslali višjega predstavnika vlade, je Marjan Šarec odgovoril: »Želeli smo sporočiti, da to jemljemo resno in smo tja poslali človeka, ki se operativno ukvarja s tem.«

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je sporazum označil za »zemljevid, ki bo preprečil trpljenje in kaos«. Ponovil je, da sporazum ni pravno zavezujoč in da ZN državam, ki so k njemu pristopile, ne morejo narekovati migrantske politike.

Dejal je, da je od leta 2000 na poti v boljše življenje umrlo 60.000 migrantov, kar je, kot pravi, »kolektivna sramota«.



Opozicijski stranki SDS in SNS sta zahtevali posvetovalni referendum. Del slovenske opozicije trdi, da sporazum odpira vrata migrantom in da izenačuje nezakonite in zakonite migracije. To je odločno zanikal zunanji minister Miro Cerar, ki je večkrat poudaril, da gre za pravno nezavezujoč dokument in da posamezne države ne morejo same iskati odgovorov na vprašanje globalnih migracij.

Generalni sekretar ZN António Guterres.<strong> </strong>FOTO: Fethi Belaid/AFP
Generalni sekretar ZN António Guterres. FOTO: Fethi Belaid/AFP


Globalni sporazum o migracijah je nastajal 18 mesecev. Že med pogajanji so od njega odstopile ZDA, sledile so Avstralija, Avstrija, Češka, Madžarska, Latvija, Poljska, Slovaška, Italija, Švica, Dominikanska republika ...

Globalni dogovor določa 23 ciljev, s katerimi naj bi pristopnice poskrbele za bolj organizirane in varne migracije. Ukrepi se nanašajo tako na podporo državam, od koder ekonomski migranti izvirajo, kot tudi na boj proti tihotapcem z ljudmi, odpiranje zakonitih poti do dela v tujini, zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev, boj proti diskriminaciji in drugo. Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, je pravno nezavezujoč.

Komentarji: