Dogovor o novi oblasti je bil spočet v cerkvi

Kljub vmešavanju religije v politiko, ki je v nasprotju s sekularnim konceptom države, se Bruselj še ni odzval.
Fotografija: Zmagovalec črnogorskih parlamentarnih volitev bi lahko bil metropolit Amfilohije. Foto Savo Prelević/AFP
Odpri galerijo
Zmagovalec črnogorskih parlamentarnih volitev bi lahko bil metropolit Amfilohije. Foto Savo Prelević/AFP

Čeprav Zdravko Krivokapić še čaka, da ga bo Milo Đukanović potrdil za mandatarja, se že pogaja o sestavi nove vlade. Kamen spotike sta zakon o svobodi veroizpovedi in razdelitev ključnih funkcij v prihodnji ministrski ekipi, ki je prvič po treh desetletjih ne bi vodili socialisti črnogorskega predsednika.

Zmagovalec črnogorskih parlamentarnih volitev bi lahko bil metropolit Amfilohije. Po njegovi zaslugi je bila konstituirana nova parlamentarna večina, ko so se po volitvah zataknila pogajanja opozicijskih voditeljev o oblikovanju nove vlade. Srbska pravoslavna cerkev (SPC) je predlagala novi oblasti, da jim napiše nov zakon o svobodi veroizpovedi. Če bo predlog SPC padel na plodna tla, bi to pomenilo, da bo skupščina sprejemala zakone, ki jih piše cerkev. Čeprav gre za vmešavanje religije v politiko, ki je v nasprotju s sekularnim konceptom države, se Bruselj še ni odzval na dejstvo, da je bila morebitna nova oblast dogovorjena v cerkvi.

image_alt
Izredne razmere kot rešilna bilka za oblast


Glavno mesto je Podgorica


V Črni gori se utrjuje prepričanje, da lahko SPC pomaga pri demokratizaciji družbe in odpravi avtokratskega modela vladanja predsednika Mila Đukanovića. Nacionalizem v različnih oblikah ostaja dominantna ideološka matrica. Demokracija, vladavina prava in enakost pred zakonom obstajajo le na papirju. Resnično zavzemanje za demokratske vrednote je redkost, ker vanje skoraj nihče ne verjame. Zato pridobiva ugled SPC, čeprav davi svobodo govora in pridiga enoumje.



Kljub temu se je v Beogradu navdušenje nad zmago opozicije kmalu umirilo, ker so se opozicijski voditelji dogovorili, da bo Črna gora ostala zavezana Natu in evropskim integracijam. Za mrzel tuš je poskrbel tudi mandatar za sestavo nove vlade Zdravko Krivokapić z izjavo, da Podgorica ne bo razveljavila priznanja Kosova. Srbski mediji so ga razglasili za hujšega izdajalca, kot je Đukanović.

V Črni gori se utrjuje prepričanje, da lahko SPC pomaga pri demokratizaciji družbe in odpravi avtokratskega modela vladanja predsednika Mila Đukanovića. FOTO: Stevo Vasiljevic/Reuters
V Črni gori se utrjuje prepričanje, da lahko SPC pomaga pri demokratizaciji družbe in odpravi avtokratskega modela vladanja predsednika Mila Đukanovića. FOTO: Stevo Vasiljevic/Reuters


Vprašanje je, kako velik je dejanski vpliv SPC v vrstah nove parlamentarne večine v Črni gori in ali metropolit Amfilohije res poskuša sestaviti novo vlado. Neznanka je tudi, ali so skrajni nacionalisti v vrstah največje koalicijske prosrbske stranke Demokratska fronta (DF) pripravljeni sprejeti, da je njihovo glavno mesto Podgorica in ne Beograd.


Cerkev ni nad zakonom


Čeprav imajo najmočnejša koalicijska stranka DF Andrije Mandića, Milana Kneževića in Nebojše Medojevića, koalicija Črno na belem Dritana Abazovića in proevropska lista Mir je naša nacija Aleksa Bečića parlamentarno večino, lahko ta čez noč postane parlamentarna manjšina.

Kot kaže, se koalicija treh opozicijskih blokov ni dokončno dogovorila niti o razveljavitvi zakona o svobodi veroizpovedi. Abazović je napovedal, da bo njegovo gibanje Ura podprlo le spremembe spornih členov zakona, ki so diskriminatorni, in ne njegove razveljavitve. Sklenil je, da nihče ne more biti nad zakonom, kar velja tudi za SPC ali Črnogorsko-primorsko metropolijo, ki kontinuirano obstaja že 780 let.

Kamen spotike je še funkcija podpredsednika vlade, ki bi imel v rokah koordinacijo vseh varnostnih služb. Za položaj naj bi se potegovala Abazović in Medojević. Prvega podpirajo veleposlaništva zahodnoevropskih držav v Podgorici, ki bi rada preprečila voditeljem DF neposredni dostop do varnostnih informacij, drugega pa DF. Njeni aktivisti so ogorčeni, ker Abazović s komaj štirimi poslanci izsiljuje najmočnejšo stranko v koaliciji in pogojuje sestavo prihodnje vlade. Zadnje besede še ni rekel Đukanović, ki ostaja predsednik, pod nadzorom pa ima tudi pravosodje.

Preberite še:

Komentarji: