Donald Trump se poslavlja iz Bele hiše, prihaja Joe Biden

Ameriški dan za zgodovino se začenja, novi demokratski predsednik Joe Biden ter podpredsednica Kamala Harris bosta opoldne prevzela oblast – v izrednem ozračju zaradi smrtonosne pandemije ter strahu pred nemiri privržencev starega republikanskega predsednika Donalda Trumpa. Ti so 6. januarja vdrli v ameriški kongres, in če tedaj kongresna policija ni bila niti najmanj pripravljena, zdaj nočejo nobenih presenečenj. Washington in novega predsednika varuje 25.000 pripadnikov nacionalne garde, središče mesta ter najpomembnejša vladna poslopja v njem, kot sta Kongres in Bela hiša, je zaprto za javnost.

V parku National Mall ne bo običajne množice gledalcev inavguracije. Na obsežni zelenici med ameriškim kongresom in Belo hišo so namesto tega zakoličili skoraj dvesto tisoč ameriških zastav. Covid-19 je v torek ubil štiristotisočega Američana, skoraj 24 milijonov jih je okuženih. Nova voditelja ZDA sta se jim že v torek popoldne poklonila pred Lincolnovim spomenikom.



Med tistimi, ki bodo pozdravljali Josepha R. Bidna mlajšega, ne bo niti dosedanjega predsednika Donalda Trumpa, ki je skupaj s svojo prvo damo Melanio s predsedniškim helikopterjem pravkar poletel proti bližnjemu vojaškemu oporišču Andrews. Od tam bo, še zadnjič s predsedniškim letalom Air Force One, odletel proti floridskemu posestvu Mar-a-Lago. Če bi potoval po Bidnovem ustoličenju, bi moral novega predsednika prositi za dovoljenje za uporabo predsedniškega letala, let pa se ne bi smel imenovati predsedniški. Trumpov predhodnik Barack Obama je odletel s »posebno misijo 44«, Trump pa bi, če se ne bi smel vkrcati na Air Force One, letel s »posebno misijo 45«.

Spori med njim in novo administracijo pa so seveda veliko globlji, 45. predsednik ZDA Donald J.Trump v prepričanju, da so se tretjega novembra zgodile obsežne volilne prevare, še vedno ne priznava poraza. Sinoči se je poslovil z videosporočilom, v katerem je novi administraciji zaželel srečo, ni pa po imenu navedel svojega naslednika. Samega sebe je imenoval prvega resničnega outsiderja, ki je zmagal v tekmi za Belo hišo in si je vedno prizadeval za dobro vseh Američanov. Napovedal je, da najboljše za ZDA šele prihaja, in po Washingtonu se že širijo govorice, da namerava ustanoviti »domoljubno« stranko.

Morda je to tudi pritisk na kongresne voditelje svoje republikanske stranke, saj je demokratsko nadzorovani predstavniški dom Trumpa že obtožil hujskanja k vstaji po vdoru njegovih privržencev v kongres 6. januarja v času potrjevanja elektorskih glasov za novoizvoljenega demokratskega predsednika Bidna. V kaosu, ki je sledilo, so življenje izgubili štirje ljudje, ena od teh, vojaška veteranka iz San Diega Ashli Babbitt, je bila ustreljena, drugi so umrli zaradi srčnih ali možganskih kapi. Nekaj dni kasneje je življenje izgubil tudi policist Brian Sicknick, ki ga je za javnost še neznani storilec napadel z gasilnim aparatom. V prestolnici ugibajo o skorajšnjem začetku sojenja v senatu, saj je Trump svoje privržence sam povabil v prestolnico, pa čeprav jih je tudi pozval k miroljubnim protestom.



Kako se počuti predsednik, ki se mora iz Bele hiše posloviti v zelo nenavadnih razmerah? Trump je pred vkrcanjem v predsedniški helikopter povedal nekaj besed o veliki časti vodenja ZDA, Melania je kot običajno v javnosti resna, a tudi zelo elegantna v črnem in s spetimi lasmi. Ljubimo vas, to lahko povem iz globin mojega srca, je pred predsedniškim letalom Air Force One povedal Trump in se še posebej zahvalil družini, ki je bila z Ivanko in Jaredom Kushnerjem na čelu med navzočimi. »Srček, hočeš povedati nekaj besed?« se je obrnil proti Melanii, o kateri je izjavil, da je zelo priljubljena, ter jo imenoval ženska velike gracioznosti, lepote in dostojanstva. Prva dama slovenskega rodu je poudarila, kako velika čast je bil zanjo ta položaj, in zaključila, naj Bog blagoslovi čudovite ZDA. Trump se je nato lotil naštevanja svojih vladnih ukrepov in izrazil upanje, da nova administracija ne bo višala davkov, »če bo, pa sem vas opozoril!« Vrnili se bomo v takšni ali drugačni obliki, je obljubil pred svojim zadnjim vkrcanjem v predsedniško letalo. 



Odhajajoči predsednik in prva dama na jutro inavguracije v Beli hiši tudi nista sprejela novega predsedniškega para, običajno so pred skupno vožnjo v predsedniški limuzini po Pensilvanski aveniji proti kongresu, kjer poteka proces inavguracije, spili čaj. Tako je bilo tudi leta 2017, ko sta Donald in Melania Trump prevzela Belo hišo od Baracka in Michelle Obama, Joe Biden in njegova soproga Jill sta namesto tega šla v cerkev. Biden je po Johnu Kenedyju šele drugi ameriški predsednik katoliške vere, pri maši v washingtonski Katedrali sv. Mateja pa se njemu in soprogi Jill niso pridružili le podpredsednica Kamala Harris, njen soprog Douglas Emhoff ter predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi, ampak tudi najvišja republikanska kongresnika senator Mitch McConnell in predstavnik Kevin McCarthy.

To morda ne pomeni nič dobrega za Trumpa, proti kateremu so demokrati sprožili že drugo ustavno obtožbo. Prvi poskus razrešitve zaradi telefonskega pogovora z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o sinu novega predsednika Hunterju Bidnu so neuspešno zaključili pred komaj letom dni. Skupaj s predhodno preiskavo Roberta Muellerja o domnevnem Trumpovem sodelovanju z Rusijo pri spodkopavanju volitev iz leta 2016, ki ga niso mogli dokazati, so za dosedanjega republikanskega prvaka prav ustavne tožbe dokaz, da ga njegovi nasprotniki nikoli niso sprejeli za predsednika. In res je časopis Washington Post komaj devetnajst minut po inavguraciji leta 2017 zapisal, da se začenja proces razrešitve. Trump je tik pred zaključkom svojega mandata dal objaviti tudi številne tajne dokumente iz spornih preiskav in procesov proti sebi.



Zadnja ustavna tožba še ni dočakala zaključka v senatu, ki je odgovoren za obsodbo, a v Washingtonu pričakujejo, da se bo to zgodilo zelo kmalu. Ustavni pravniki ne soglašajo, ali je predsednika mogoče obsoditi po odhodu iz Bele hiše, demokratski tožilci pa bodo poskušali narediti vse, da Trump nikoli več ne bi smel na kakšen javni položaj. Bojijo se, da se bo potegoval za še en predsedniški mandat, kar ustava dovoljuje, in res se je 22. predsedniku Groverju Clevelandu leta 1893 po štiriletnem premoru posrečilo vrniti v Belo hišo. Postal je še 24. predsednik ZDA.

Trump je četrti ameriški predsednik, ki se ne udeležuje inavguracije svojega naslednika, pa čeprav prvi po letu 1869. Drugi predsednik ZDA John Adams se je v zgodnjih jutranjih urah ustoličenja Thomasa Jeffersona s poštno kočijo odpravil v domači Massachusetts, in tudi njegov sin ter šesti predsednik ZDA John Quincy Adams ni počakal na prisego Andrewa Jacksona. To je ponovil 17. predsednik Andrew Johnson, prvi ustavno obtoženi predsednik, ki je bil tako kot Trump v svojem prvem procesu razrešitve oproščen. Vsi navedeni predsedniki so služili le en mandat. Biden je že prej izjavil, da je Trumpova odločitev, da se ne bo udeležil njegovega ustoličenja, ena redkih stvari, s katerima oba soglašata: »Dobro je, da se ne bo pojavil!«


 
Trumpova odsotnost na inavguraciji je povzročila tudi varnostni kaos, saj mora biti v bližini aktualnega predsednika države ves čas kovček z jedrskimi kodami in ga je doslej stari predsednik na dan inavguracije točno opoldne predal novemu. Trump, do poldneva še vedno predsednik ZDA, zdaj dvajsetkilogramsko »jedrsko nogometno žogo«, kot imenujejo usnjeni kovček vedno v rokah spremljevalnega vojaka, jemlje s seboj na Florido, potem pa bo morala prileteti nazaj v Washington, pa čeprav bodo opoldne deaktivirali njegov »piškot«, kot imenujejo kodirno kartico. Obstaja še nekaj identičnih jedrskih kovčkov, saj eden povsod spremlja tudi podpredsednika države, drugi pa »določenega za preživetje«, člana administracije, ki na varnem čaka na morebitni vojaški ali teroristični obračun z vsemi drugimi člani ameriške vlade. Predsedniške inavguracije se skupaj s tujimi veleposlaniki in številnimi drugimi povabljenci udeležujejo tudi člani najvišjega zakonodajnega telesa in ustavnega sodišča.


(se nadaljuje)