Ducat zapovedi bavarskega vodilnega kandidata

Po majskih volitvah bodo bolj razdrobljeni evropski parlament kot celota in posamezne politične družine.
Fotografija: Manfred Weber je sinoči v Atenah predstavil Evropejcem 12 točk, ki naj bi bile uresničene, če bo izvoljen. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Manfred Weber je sinoči v Atenah predstavil Evropejcem 12 točk, ki naj bi bile uresničene, če bo izvoljen. FOTO: Reuters

Z uradnim začetkom kampanje kandidata Evropske ljudske stranke (EPP) Manfreda Webra se začenja vroča faza volilne bitke v EU. Glede na vse dosedanje projekcije bo prihodnji evropski parlament bolj razdrobljen in nepredvidljiv, kot je bil do zdaj. 

Bavarec Weber je sinoči v Atenah predstavil Evropejcem 12 točk, ki naj bi se uresničile, če bo izvoljen. Prejšnji teden se je že retorično pomeril z glavnim tekmecem, vodilnim kandidatom levosredinskih socialnih demokratov (S&D) Fransom Timmermansom na televiziji France24, a razpravljala sta bolj »v rokavicah«. V prihodnjih tednih do volitev, ki bodo po EU potekale od 23. do 26. maja, bo bitka najbrž postala ognjevitejša.

Negotovo je, ali bo vodilni kandidat zmagovite skupine na koncu sploh resno v igri za naslednika Jean-Clauda Junckerja na položaju predsednika evropske komisije. Več voditeljev držav članic – predvsem tisti, ki ne prihajajo iz EPP ali S&D – odločno nasprotuje takemu sistemu.
 

Kadrovska kombinatorika


Ali bo Manfredu Webru uspelo postati prihodnji predsednik evropske komisije, je odvisno predvsem od velike kadrovske kombinatorike v EU. Takoj po volitvah se bo začela še za druge položaje, del velike kupčije bo izbor prihodnjega predsednika ECB.

Weber je pred objavo svoje vizije prepotoval Evropo in, kot je rad poudarjal, prisluhnil ljudem. Med njegovimi dvanajstimi točkami je nekaj zimzelenih predlogov, denimo o zmanjšanju birokracije v EU in njenih institucijah. Črtal bi tisoč zastarelih zakonskih aktov in zmanjšali število funkcionarjev v institucijah. Tako naj bi sistem postal učinkovitejši in prijaznejši do ljudi. Ustavil bi pristopna pogajanja s Turčijo, ustanovil evropski FBI za bitko proti terorizmu. Evropska obalna straža bi imela 10.000 pripadnikov že leta 2022 in ne šele pet let pozneje, kot je predvideno v zadnjih odločitvah EU.

Manfreda Webra čaka težka pot na vrh evropske komisije. FOTO: REUTERS/Costas Baltas
Manfreda Webra čaka težka pot na vrh evropske komisije. FOTO: REUTERS/Costas Baltas


Zagovarja prepoved plastike za enkratno rabo po vsem svetu. »Ne bomo dovolili, da naš planet postane največje smetišče univerzuma,« je Webrova logika. Med dvanajstimi zavezami je pet milijonov delovnih mest, s katerim bi blažili nezaposlenost mladih. Mladim družinam bi zagotovil ugodna stanovanjska posojila v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko. Napoveduje sklad za digitalno tranzicijo. Z njim bi blažili negativne posledice digitalne preobrazbe za delavce. Delno bi ga financirali z digitalnim davkom, ki meri na Google, Facebook in druge velikane.

Uresničitev takšnih idej ni v celoti odvisna od evropske komisije, ki lahko le predlaga zakonodajne rešitve, ampak predvsem od držav članic, ki imajo pri odločanju v EU največ moči. Tudi v evropskem parlamentu, ki ima na številnih področjih pravico do soodločanja – ena od izjem so davčna vprašanja, kjer ima le posvetovalno vlogo – se bo glede na projekcije volilnih rezultatov teže usklajevati. Proevropske sile bodo dobile trdno večino, a bodo bolj razdrobljene. Največji dve družini, EPP in S&D bosta prvič dobili manj kot polovico sedežev.
 

Ravnotežje med bloki


Po zadnji projekciji in analizi Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) bo v prihodnjem evropskem parlamentu obstajalo ravnotežje med levosredinskim, desnosredinskim in protievropskim blokom. Ti različni nasprotniki EU različnih barv in usmeritev utegnejo dobiti do 35 odstotkov sedežev. Da bi se stranke od radikalne levice do skrajnih desničarjev poenotile in oblikovale eno skupino, že tako ni pričakovano. Po drugi strani so osrednje družine EPP, S&D in liberalci notranje vse bolj razdrobljeni. Tudi v tradicionalno trdni EPP se pojavljajo napetosti, denimo glede Viktorja Orbána.

Med imeni za potencialnega Junckerjevega naslednika se pogosto omenja tudi Michel Barnier. FOTO: REUTERS/Clodagh Kilcoyne 
Med imeni za potencialnega Junckerjevega naslednika se pogosto omenja tudi Michel Barnier. FOTO: REUTERS/Clodagh Kilcoyne 


»Težko je videti večino za Webra,« je na predstavitvi analize ECFR povedal eden od njenih avtorjev, Simon Hix z London School of Economics. Vsekakor bo moral Weber kmalu po volitvah hitro sestaviti koalicijo z dovolj glasovi, ki bi se lahko postavila po robu voditeljem članic v evropskem svetu, če med njimi ne bi bilo dovolj naklonjenosti izboru vodilnega kandidata (spitzenkandidata) zmagovite družine. V Bruslju se širijo številna imena za naslednika Jean-Clauda Junckerja, med njimi glavni pogajalec EU za brexit, Francoz Michel Barnier, ki prav tako prihaja iz EPP.

Komentarji: