Dva nova scenarija za brexit
Če bo britanski parlament prihodnji teden potrdil ločitveni sporazum, bo brexit lahko izpeljan 22. maja. V nasprotnem primeru bo nov rok 12. april.
Odpri galerijo
Voditelji EU želijo pomagati premierki Mayevi, a njihova prizadevanja se doslej niso obnesla. FOTO: Yves Herman/Reuters
Bruselj – Voditelji držav članic so na vrhu EU okoli uro pred polnočjo potrdili, da bi da bi rok za brexit podaljšali do 22. maja. Pogoj ostaja: potrditev ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu prihodnji teden. Reden dvoletni rok za brexit bi se sicer iztekel že čez teden dni.
Tako se bo v prvi fazi spet čakalo na sprejetje odločitve na Otoku, v britanskem parlamentu.
Če sporazum na koncu spet ne bo potrjen, bi se rok za brexit podaljšal zgolj do 12. aprila in London bo moral sporočiti, kaj namerava narediti. To bi nato obravnaval evropski svet. Rok je povezan z izpeljavo evropskih volitev, saj se dan izteče rok za sprožitev postopov v zvezi z njimi.
Kot je pojasnil predsednik evropskega sveta Donald Tusk, bodo do 12. aprila še vse opcije na mizi. Daljše preložitve brexita nato ne bo moglo biti, če se bodo na Otoku odločili, da ne bodo sodelovali na evropskih volitvah. Tako bi ostali dve poti: kaotična ločitev ali preklic odločitve za sprožitev brexita po 50. členu izpred dveh let.
Britanska premierka Theresa May je ponoči jasno izrazila nasprotovanje sodelovanju na volitvah. »Napačno bi bilo prositi ljudi, naj skoraj tri leta po odločitvi za brexit, sodelujejo na teh volitvah,« je povedala. Sama sicer še vedno stavi na rešitev, po kateri bi poslanci pod dveh zavrnitvah le podprli ločitveni sporazum.
Predvsem v evropski komisiji so nedvoumno poudarjali, da bi Združeno kraljestvo moralo izpeljati volitve v evropski parlament, če bi 23. maja še bilo članica EU. Zato so zagovarjali le krajše podaljšanje roka do volitev.
Luksemburški premier Xavier Bettel je na vrhu položaj in vzdušje glede brexita opisal z literarno primerjavo: »Občutek imam, da smo v čakalnici za Godota, a Godot nikoli ne pride.«
Napeta pogajanja so se začela v popoldanskih urah in so trajala okoli osem ur. Krožile so različne teorije o rokih in pogojih za odlog brexit, ki naj bi zagotovili nemoteno delovanje institucij EU v povezavi z evropskimi volitvami.
Ali bi podaljšanje omejili le do evropskih volitev, ob začetku vrha sploh ni bilo znano. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je jasno sporočil, da bi pri zamiku roka morala imeti pred očmi, da britanski volivci ne bodo šli na volitve. »Vse drugo bi bilo absurdno,« je povedal. Tega, da država, ki odhaja, sodeluje na evropskih volitvah, po njegovem mnenju ne bi mogel nihče razumeti.
Tako se bo v prvi fazi spet čakalo na sprejetje odločitve na Otoku, v britanskem parlamentu.
Če sporazum na koncu spet ne bo potrjen, bi se rok za brexit podaljšal zgolj do 12. aprila in London bo moral sporočiti, kaj namerava narediti. To bi nato obravnaval evropski svet. Rok je povezan z izpeljavo evropskih volitev, saj se dan izteče rok za sprožitev postopov v zvezi z njimi.
Kot je pojasnil predsednik evropskega sveta Donald Tusk, bodo do 12. aprila še vse opcije na mizi. Daljše preložitve brexita nato ne bo moglo biti, če se bodo na Otoku odločili, da ne bodo sodelovali na evropskih volitvah. Tako bi ostali dve poti: kaotična ločitev ali preklic odločitve za sprožitev brexita po 50. členu izpred dveh let.
Britanska premierka Theresa May je ponoči jasno izrazila nasprotovanje sodelovanju na volitvah. »Napačno bi bilo prositi ljudi, naj skoraj tri leta po odločitvi za brexit, sodelujejo na teh volitvah,« je povedala. Sama sicer še vedno stavi na rešitev, po kateri bi poslanci pod dveh zavrnitvah le podprli ločitveni sporazum.
Predvsem v evropski komisiji so nedvoumno poudarjali, da bi Združeno kraljestvo moralo izpeljati volitve v evropski parlament, če bi 23. maja še bilo članica EU. Zato so zagovarjali le krajše podaljšanje roka do volitev.
Čakajoč na Godota
Luksemburški premier Xavier Bettel je na vrhu položaj in vzdušje glede brexita opisal z literarno primerjavo: »Občutek imam, da smo v čakalnici za Godota, a Godot nikoli ne pride.«
Napeta pogajanja so se začela v popoldanskih urah in so trajala okoli osem ur. Krožile so različne teorije o rokih in pogojih za odlog brexit, ki naj bi zagotovili nemoteno delovanje institucij EU v povezavi z evropskimi volitvami.
Ali bi podaljšanje omejili le do evropskih volitev, ob začetku vrha sploh ni bilo znano. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je jasno sporočil, da bi pri zamiku roka morala imeti pred očmi, da britanski volivci ne bodo šli na volitve. »Vse drugo bi bilo absurdno,« je povedal. Tega, da država, ki odhaja, sodeluje na evropskih volitvah, po njegovem mnenju ne bi mogel nihče razumeti.
