Erdoğan bi Hagijo Sofijo znova spremenil v mošejo
Napovedal je, da se bodo preureditve veličastne cerkve iz 6. stoletja, ki je po statusu že dolgo muzej, lotili po volitvah 31. marca.
Odpri galerijo
Hagijo Sofijo so spremenili v muzej leta 1935, kmalu po rojstvu moderne Turčije. FOTO: Murad Sezer/Reuters
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan bi znamenito Hagijo Sofijo v Istanbulu znova spremenil v mošejo. To, da so jo že skoraj pred skoraj stoletjem spremenili v muzej, je bila velika napaka, je prepričan.
»Ne bo več muzej, ta status ji bomo vzeli, imenovali jo bomo mošeja Hagija Sofija,« je povedal v televizijskem intervjuju. »Njeni obiskovalci bodo obiskovali mošejo.«
Eden velikih dosežkov bizantinske arhitekture iz časa Justinijana v 6. stoletju, ki so ga po turški osvojitvi Carigrada pretvorili v mošejo, v moderni Turčiji pa leta 1935 spremenili v muzej, ima pretežno sekularen status, kar tudi pripadnikom različnih ver dovoljuje, da med častitljivimi zidovi ene največjih in najlepših poznoantičnih zgradb na svetu meditirajo na svoj način.
Erdoğanove izjave v zvezi z njo povezujejo z občinskimi volitvami 31. marca in utrjevanjem pozicije njegove konservativne islamske stranke Pravičnost in razvoj. Napovedal je, da se bodo preureditve lotili po volitvah, poseg pa označil tudi za odgovor Donaldu Trumpu in njegovemu priznanju Golanske planote za teritorij Izraela.
Vrnitev visoko simbolnega objekta v čas verske rabe iz stoletij sultanata in turškega cesarstva bi gotovo povzročila napetosti med kristjani in muslimani, tudi med Turčijo in Grčijo, na Erdoğanove besede pa se je že odzval tudi Unesco.
Za vsako spreminjanje statusa objekta, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine, bi morali namreč izdati dovoljenje na sedežu te organizacije v Parizu.
»Ne bo več muzej, ta status ji bomo vzeli, imenovali jo bomo mošeja Hagija Sofija,« je povedal v televizijskem intervjuju. »Njeni obiskovalci bodo obiskovali mošejo.«
Eden velikih dosežkov bizantinske arhitekture iz časa Justinijana v 6. stoletju, ki so ga po turški osvojitvi Carigrada pretvorili v mošejo, v moderni Turčiji pa leta 1935 spremenili v muzej, ima pretežno sekularen status, kar tudi pripadnikom različnih ver dovoljuje, da med častitljivimi zidovi ene največjih in najlepših poznoantičnih zgradb na svetu meditirajo na svoj način.
Mošeja kot odgovor Trumpu
Erdoğanove izjave v zvezi z njo povezujejo z občinskimi volitvami 31. marca in utrjevanjem pozicije njegove konservativne islamske stranke Pravičnost in razvoj. Napovedal je, da se bodo preureditve lotili po volitvah, poseg pa označil tudi za odgovor Donaldu Trumpu in njegovemu priznanju Golanske planote za teritorij Izraela.
Vrnitev visoko simbolnega objekta v čas verske rabe iz stoletij sultanata in turškega cesarstva bi gotovo povzročila napetosti med kristjani in muslimani, tudi med Turčijo in Grčijo, na Erdoğanove besede pa se je že odzval tudi Unesco.
Za vsako spreminjanje statusa objekta, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine, bi morali namreč izdati dovoljenje na sedežu te organizacije v Parizu.
