EU gre v odločilno bitko v energetski vojni z Rusijo
Svet EU je politično potrdil prvi sveženj kriznih ukrepov proti visokim cenam energije. Vključuje obvezno zmanjšanje porabe elektrike, omejitve prihodkov proizvajalcev elektrike iz cenejših virov in solidarnostni prispevek energetskih podjetij, ki med krizo kujejo velike dobičke s fosilnimi gorivi.
Za proizvajalce elektrike iz cenejših virov (denimo iz jedrske energije, obnovljivih virov ali lignita) bi bila načeloma zgornja meja prihodkov pri 180 evrih na megavat. Ti proizvajalci so v zadnjih mesecih ustvarili nepričakovano visoke dobičke, saj je končna cena trenutno odvisna od premoga in plina. Države članice bodo lahko same izbrale način zbiranja in razporejanja zbranih viškov. Imele bodo tudi nekaj manevrskega prostora, da pri meji prihodka uporabijo prožnost.
Pri varčevanju z elektriko bi povpraševanje v urah najvišje porabe obvezno znižali za pet odstotkov. Prostovoljno pa bi porabo do marca znižali za deset odstotkov. Države članice so se tudi strinjale, da lahko začasno regulirajo cene za preskrbo malih in srednjih podjetij z elektriko. S tem bi olajšali njihov položaj.
Po potrditvi prvih ukrepov za razbremenitev gospodarstva in gospodinjstev na današnjem zasedanju ministrov, pristojnih za energijo, se že začenjajo razprave o naslednjih korakih. »Smo v energetski vojni z Rusijo. Odločilna bitka bo v tej zimi,« je dejal češki minister za industrijo Jozef Síkela. Prvi sveženj je po njegovih besedah le del sestavljanke.
Države članice pričakujejo od evropske komisije, da bo pripravila nadaljnje ukrepe za znižanje cen plina in razbremenitev industrije. V očeh Síkele je vprašanje kapice za ruski plin prej vprašanje sankcij kot gospodarski ukrep za pomoč gospodinjstvom in industriji. Ruski plin po njegovih besedah ne igra več vloge pri oblikovanju cen.
Kako omejiti cene plina?
Tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer meni, da sprejeti ukrepi obetajo veliko, precej več kot pred mescem in pol. »A niso zadostni,« je opozoril. Za Slovenijo so najpomembnejša tri področja za prihodnje delovanje EU: varovalke za preprečevanje velikih nihanj na energetskih borzah, konkurenčne cene za celoten segment podjetij in nadaljnje obvezno varčevanje, če sprejeti mehanizem ne bo deloval.
Slovenija je tudi v skupini 15 držav članic, ki zahteva cenovno kapico za ves uvoženi plin. »Tukaj ni popuščanja,« je dejal Kumer. A v ducatu držav članicah, kot so Nemčija, Nizozemska in Madžarska, takšnemu ukrepu nasprotujejo, saj da bi v kriznih časih lahko ogrozil preskrbo s plinom.
Pametna uporaba tržne moči Evrope
Tudi nemški gospodarski minister Robert Habeck zagovarja omejitve za cene ruskega plina, če se države na jugovzhodu Evrope ne bodo bale ozkih grl. Bolj kot splošna omejitev za uvoženi plin se mu zdijo smotrni pogovori s prijateljskimi državami Alžirijo, Norveško in ZDA o znižanju cen. Ker so plinovodi partnerstva, ena stran ne sme biti izropana, je povedal. Zagovarja tudi »pametno uporabo tržne moči Evrope« za skupne nakupe plina. To bi lahko vpeljali hitro in znižali cene.
Luksemburški minister za energijo Claude Turmes je opozoril, da je bila cena plina prej 20 evrov za megavatno uro. Ker se danes lahko giblje okoli 250 evrov, bi se po njegovem morali dogovoriti z Norveško za ceno med 100 in 120 evri. Tudi od ZDA bi lahko prejemali utekočinjeni plin po nižjih cenah, predvsem zato, ker je s sabotažami preskrba s plinom postala varnostno vprašanje.
