Analiza podatkov Eurostata za leto 2024 prikazuje spremembe v dinamiki med plačami in davčnimi obremenitvami zaposlenih po Evropi. Medtem ko so nekatere države doživele ugodnejše razmerje med rastjo realnih plač in spremembami davkov, se je v drugih, vključno z Italijo in Slovenijo, znatnega povečala povprečna osebna davčna stopnja, kar je vplivalo na kupno moč.

Širši evropski trendi, kot jih na podlagi podatkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) navaja Euronews, kažejo, da so se v več evropskih državah, med njimi v Italiji, Estoniji, na Češkem, v Franciji, Grčiji, Belgiji in Španiji, realni dohodki delavcev po plačilu davkov v letu 2024 znižali. To je bila posledica dejstva, da so davčne stopnje rasle hitreje od realne rasti plač. Cristina Enache iz ustanove Tax Foundation je za Euronews pojasnila, da »nižji realni dohodek po obdavčitvi pomeni, da ima posameznik po davkih in inflaciji manj denarja za porabo«.

Spremembe povprečne osebne davčne stopnje v Evropi

Povprečna osebna davčna stopnja, ki vključuje dohodnino in prispevke zaposlenih za socialno varnost, se je v letu 2024 med državami EU občutno razlikovala. Po podatkih Eurostata je največje povečanje te stopnje doživela Italija, za 7,5 odstotka. Slovenija se je uvrstila na drugo mesto med državami z najvišjo rastjo, saj se je njena povprečna osebna davčna stopnja povečala za 4,9 odstotka. Sledili sta Estonija s 4,8-odstotnim povečanjem in Češka s 4,7-odstotnim. Med državami z opaznejšim dvigom so bile še Turčija (+3,9 odstotka), Latvija (+tri odstotke), Grčija (+2,6 odstotka), Španija (+2,2 odstotka), Poljska (+2,1 odstotka) in Francija (+1,7 odstotka).

V Italiji, Estoniji, na Češkem, v Franciji, Grčiji, Belgiji in Španiji so se realni dohodki delavcev po plačilu davkov v letu 2024 znižali. FOTO: Krasula/Shutterstock

Nasprotno pa so nekatere države zabeležile znižanje povprečne osebne davčne stopnje. Največje znižanje je bilo v Združenem kraljestvu (–8,6 odstotka) in na Portugalskem (–osem odstotkov). Znižanje so med drugimi imele tudi Švedska (–3,7 odstotka), Finska (–3,7 odstotka) in Luksemburg (–2,9 odstotka).

Realna rast plač pred obdavčitvijo

Realna rast plač pred obdavčitvijo, ki upošteva inflacijo, je ključna za oceno dejanske spremembe kupne moči plače, preden nanjo vplivajo davki. Podatki Eurostata za leto 2024 kažejo na velike razlike. Najvišjo realno rast plač pred davki je dosegla Turčija (15,5 odstotka). Sledile so ji Madžarska (8,9 odstotka), Latvija (8,4 odstotka), Poljska (7,8 odstotka) in Litva (7,2 odstotka). Slovenija je imela 5,2-odstotno realno rast plač pred obdavčitvijo, podobno kot Avstrija (5,3 odstotka).

V nekaterih državah pa so bile realne plače pred davki nižje: v Belgiji za en odstotek, na Finskem za 0,9 odstotka, na Islandiji za 0,7 odstotka in v Luksemburgu za 0,4 odstotka. To pomeni, da je inflacija v teh državah presegla nominalno rast plač.

Urni stroški dela v Sloveniji

Po podatkih Eurostata so urni stroški dela v Sloveniji v letu 2024 znašali 27,1 evra. Ta vrednost je nižja od povprečja Evropske unije (33,5 evra) in območja z evrom (37,3 evra). Urni stroški dela v Sloveniji so se od leta 2008, ko so znašali 13,9 evra, povečali; med letoma 2023 (25,5 evra) in 2024 so se zvišali za 6,6 odstotka. Delež neplačanih stroškov (predvsem socialnih prispevkov delodajalcev) v strukturi stroškov dela je v Sloveniji v letu 2024 znašal 14,1 odstotka, kar je manj od povprečja EU (24,7 odstotka) in območja z evrom (25,5 odstotka).

Položaj nizkoplačanih delavcev v Sloveniji

Podatki Eurostata za leto 2022 kažejo, da je imela Slovenija z 9,4 odstotka majhen delež zaposlenih z nizkimi dohodki (manj kot dve tretjini mediane nacionalne bruto plače). Povprečje EU je 14,7 odstotka. Vendar pa je bil po podatkih Eurostata za leto 2024 davčni primež na stroške dela za nizko plačane delavce v Sloveniji (samska oseba brez otrok, 67 odstotkov povprečne plače) 41,7-odstoten. To je nad povprečjem EU (38,8 odstotka) in kaže na visoko obremenitev dela za to skupino.

Eurostatov kazalnik »razlika (v odstotnih točkah)« se izračuna kot realna rast plač pred obdavčitvijo, zmanjšana za spremembo povprečne osebne davčne stopnje. Ta kazalnik nudi vpogled v pritisk davčnih sprememb na realne plače. FOTO: Shutterstock

Poleg neposrednih sprememb davčnih stopenj na realne dohodke vpliva tudi t. i. »davčno plazenje«. To nastane, ko inflacija zviša nominalne plače in jih potisne v višje dohodninske razrede, ne da bi se realna kupna moč povečala. Za preprečevanje tega pojava se pogosto predlaga redno usklajevanje davčnih lestvic z inflacijo.