Evropske priprave na črni scenarij

Če bi se uresničil črni scenarij in bi Rusija napadla Ukrajino, bodo hitro uvedene obsežne in stroge sankcije z močnim učinkom, je sporočilo, ki ga dan za dnem ponavljajo na obeh straneh Atlantika. O njihovi izpeljavi je več negotovosti.

V ozadju žuganja s sankcijami – kot tudi odločitve nekaj držav, da bodo Ukrajini poslale orožje – je logika, po kateri bi lahko Moskvo odvrnili od napada, če bo presodila, da bo za to morala plačati visoko ceno. Drugače kot ZDA, ki že odkrito žugajo z gorjačo sankcij, je v EU več previdnosti. Zunanji ministri EU so bili na zasedanju na začetku tedna zadržani pri napovedih ukrepov. Vodja danske diplomacije Jeppe Kofod je, denimo, pojasnil, da bodo sprejete gospodarske in politične sankcije, kakršnih še ni bilo. Predsednik Vladimir Putin da bo povsem izoliran.

Biden razmišlja o tisočih vojakov v vzhodni Evropi in baltskih državah

Od leta 2014, ko si je Rusija priključila Krim in destabilizirala vzhodno Ukrajino, v EU velja sveženj različnih sankcij. Za 185 posameznikov in 48 entitet velja zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v EU. Vpeljane so bile gospodarske sankcije v nekaj sektorjih, kot so omejitve dostopa nekaterim ruskim bankam in podjetjem do kapitalskih trgov. Prepovedan je izvoz izdelkov za dvojno uporabo (tudi vojaško). Omejitve veljajo za tehnologije za črpanje nafte. Sankcije so tudi politične, saj ne potekajo več vrhovi EU in Rusije.

Sankcije odvisne od razsežnosti agresije

Ob morebitni invaziji bi veljavni ukrepi lahko bili okvir za veliko širše sankcije. V praksi bo njihov obseg odvisen od razsežnosti ruske agresije. Tako bo odziv na kibernetični napad seveda blažji kot na invazijo s številnimi žrtvami. Razsežnost ukrepov je odvisna tudi od politične volje. Zlasti Nemčija s svojo zgodovinsko izkušnjo in tesno gospodarsko prepletenostjo z Rusijo je pozvala k preudarnosti. Iz Berlina so prišla opozorila, da bi sankcije morali sprejemati z občutkom in da bodo ukrepi imeli največji učinek na tiste, ki kršijo sprejeta načela.

»Nihče ne bi smel živeti v iluziji, da obstajajo ukrepi, ki ne bodo imeli nobenega učinka na nas,« je za Süddeutsche Zeitung opozoril kancler Olaf Scholz. Za Nemčijo so kočljivi ukrepi na energetskem področju, kot je zamrznitev plinskega projekta Severni tok 2, ki je že dolgo tarča kritik ZDA in vzhodnih članic EU. Ker Severni tok 2 sploh še ne deluje, ni jasno, kakšen takojšen učinek bi lahko imela njegova zamrznitev. Po drugi strani je Rusija največja oskrbovalka EU s plinom in z njegovo prodajo se stekajo milijarde v rusko državno blagajno.

Na kocki tudi swift?

Zato bi rusko zaprtje plinskih pip prineslo težave na obeh straneh. Iz ZDA so ob morebitni uresničitvi tega scenarija prišle napovedi dodatnih dobav utekočinjenega plina Evropi in pogovorov z drugimi svetovnimi dobavitelji o preskrbi stare celine. Zlasti težka bi bila izključitev Rusije iz mednarodnega plačilnega sistema swift. Ta ukrep je bil že večkrat omenjen, a ni videti realističen, saj bi bili večinoma onemogočeni plačilni tokovi z nepredvidljivimi posledicami. Verjetnejši so ukrepi, usmerjeni proti posameznim bankam in njihovemu financiranju.

Tudi ruski predsednik Vladimir Putina mora v svoje scenarije vključevati sankcije EU in ZDA. Pavel Golovkin/Reuters

V ZDA so napovedali, da bi lahko prepovedali izvoz izdelkov visokotehnološke letalske, vesoljske in obrambne industrije, laserje, izdelke s področja umetne inteligence in robotike … Teh izdelkov ne morejo nadomestiti z domačo proizvodnjo ali alternativnimi dobavami. Tako bi preprečili uresničitev Putinovega cilja posodobitve in diverzifikacije gospodarstva. V Bruslju bodo v zvezi s politično odločitvijo za obsežnejše sankcije najbrž morali sklicati vrh EU. Posebna tema bodo sankcije za politični vrh v Moskvi in z njim povezane oligarhe.

Ker bi visoko ceno za sankcije morale plačati tudi države članice EU, bo uvedba teh ukrepov spet velika preizkušnja za njeno enotnost. Kot tudi za trdnost čezatlantskega mostu.