
Neomejen dostop | že od 14,99€
To je nagrada za Hamas, se je izraelski premier Benjamin Netanjahu odzval na grožnjo, ki so jo voditelji Francije, Velike Britanije in Kanade uperili proti Izraelu. »Ne bomo stali križem rok, medtem ko Netanjahujeva vlada izvaja ta nezaslišana dejanja,« so izjavili britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in kanadski premier Mark Carney ter napovedali konkretne ukrepe, ki jih sicer niso natančneje opredelili.
Omenjena trojica je namreč v skupini 22 držav, vključno s Slovenijo, ki je v ponedeljek pozvala Izrael, naj v celoti odpravi blokado dobav pomoči v Gazo. Izraelske oblasti so pod diplomatskim pritiskom sicer včeraj po desettedenski blokadi vendarle dovolile vnos nekaj hrane v porušeno in uničeno Gazo, da »prebivalci ne bi stradali«. Glede na katastrofalne razmere v oblegani enklavi so Združeni narodi vstop zgolj devetih tovornjakov opredelili kot kapljo v oceanu potreb sestradanega prebivalstva.
Izraelska vojska medtem nadaljuje napade. Ponoči je bilo po navedbah palestinskih zdravstvenih oblasti ubitih najmanj 60 ljudi, večinoma žensk in otrok. Združeni narodi so danes tudi opozorili, da bi lahko v Gazi v prihodnjih 48 urah brez pomoči umrlo 14.000 dojenčkov. Kot je za BBC dejal sekretar Združenih narodov Tom Fletcher, vladajo v Gazi, je po enajsttedenski blokadi, vstopilo le nekaj tovornjakov, pomoč pa še niti ni prišla do ljudi.
Skupina 22 držav, ki jo večinoma tvorijo članice EU, je pozdravila delno obnovo dobav hrane, a poudarila, da mora Izrael v celoti odpraviti blokado enklave in omogočiti Združenim narodom, da opravljajo humanitarne naloge.
»Humanitarna pomoč ne sme biti politizirana, palestinsko ozemlje pa ne sme biti zmanjšano ali podvrženo kakršnim koli demografskim spremembam,« piše v izjavi, ki so jo podpisale tudi Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Norveška in Islandija. Podpis so prispevale še visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib in komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica.
Države donatorice so obenem v Gazi vladajočemu palestinskemu gibanju Hamas sporočile, naj nemudoma izpusti vse izraelske talce in zagotovi nemoteno razdeljevanje pomoči.
Po prepričanju držav podpisnic lahko mir in dolgotrajno stabilnost zagotovita zgolj premirje in delo v smeri rešitve dveh držav.
Zahteve za končanje vojne Netanjahu odločno zavrača in pravi, da bodo vztrajali do »popolne zmage«. »Voditelji v Londonu, Ottawi in Parizu s tem, ko Izrael pozivajo, naj konča obrambno vojno za preživetje, preden bi bili teroristi Hamasa na naši meji uničeni, in ko zahtevajo palestinsko državo, ponujajo ogromno nagrado za genocidni napad na Izrael 7. oktobra, hkrati pa pozivajo k nadaljnjim grozodejstvom,« se je besno odzval izraelski predsednik in dodal, da bi morali »vsi evropski voditelji« slediti zgledu ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri podpori Izraelu.
»Vojna se lahko konča jutri, če bodo preostali talci izpuščeni, če bo Hamas odložil orožje, njegovi morilski voditelji izgnani in Gaza demilitarizirana. Od nobenega naroda ni mogoče pričakovati, da bo sprejel kaj manj, Izrael pa zagotovo ne bo,« je izjavil.
Izraelska agresija v Gazi, ki se je začela kot odziv na napad palestinskih borcev na jug Izraela in zajetje talcev oktobra 2023, je doslej terjala več kot 53.000 življenj.
Komentarji